SVETLOST ZA MNOGU GENERACII

Neslu~ajno se veli deka duhovniot izvor so koj se poi Makedonija le`i tokmu vo hristijanskiot element, koj kako {esnaesetzra~noto sonce izgreva na Pirin, ja gree Bistra, a zao|a kako rajski fakel vo Egej.

Kako duhovna ro`ba na edno postoewe, tokmu makedonskata graditelska raka na ovie zapadni pazuvi iznedri niza hristijanski tvorbi, koi kako granitna sve}a gi rasvetluvaat dvaesetvekovnite pateki na hristijanskiot duh, poka`uvaj}i ja vistinskata qubov, vistinskoto ~ovekoqubie i ~esnost na site onie, koi dale i umrele za ubavoto i vekovnoto vo Makedonija.

Takva ro`ba e i izgradbata na crkvata "Sveti \or|ija" vo s.Raj~ica, koja e izgradena vo 1835 godina vo mesnosta Radovci od strana na egumenot Arsenie, mo`ebi edna od najubavite vo debarskiot kraj, pri {to `ivopisnoto pero na golemiot umetnik i den-denes deluva sve`o i maestralno. No, prethodno vo dvorot na crkvata "Sveti \or|ija" vo 1762 godina, se izgradeni manastirskite konaci od strana na Ilarion, rodum od debarskoto selo Tatar Elevci. Ovie konaci, koi vo minatoto nekolkupati bea o{tetuvani, denes go dobija svoeto vistinsko svetlo, svetlost za mnogu generacii, svetol patokaz za niza pokolenija i vekoven pe~at na edno postoewe.

So materijalna poddr{ka na JP"ESM", na AD "Makedonski telekomunikacii", Ministerstvoto za kultura i na mnogu drugi donatori, koi }e ostanat dlaboko zapi{ani vo duhovnite pazuvi na manastirskite konaci, pred nepolni dve godini (poto~no temelite se udrija na 14 septemri 2000 godina), zapo~na totalno renovirawe na starite manstirski konaci, koi, za `al, ne go izdr`aa zabot na vremeto i popoleka po~naa da se razru{uvaat. No, duhovnata i materijalnata donacija si go stori svoeto. Dojde blagovesniot ~as na sve~eno osvetuvawe od strana na Negovoto Bla`estvo Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski g.g Stefan, koj vo pridru`ba na Debarsko - ki~evskiot mitropolit g. Timotej i Strumi~kiot mitropolit g.Naum, odr`a bo`estvena arhijerejska liturgija, osvetuvaj}i gi so bo`ji blagoslov rekonstuiranite manastirski konaci pri crkvata "Sveti \or|ija Pobedonosec" - Metoh na Bigorskiot manastir. Toa se slu~i na ~etvrti juni 2001 godina, na vtoriot den od hristijanskiot praznik Duhovden, vdahnuvaj}i mu za navek na ovoj pravoslaven svetilnik ~ista makedonska du{a. Tokmu taa makedonska du{a be{e neizmerno bogata sproti osvetuvaweto, koga debar~anki sestrano pomagaa vo negovoto podgotvuvawe, doteruvawe za denot na osvetuvaweto, koga taa bo`estvena gletka se pretvori vo povtorno ra|awe na duhovniot `ivot.

Golema blagodarnost izrazija kon otec Partenije, koj dlaboko go otvori svoeto hristijansko srce i sestrano pomaga{e vo s# {to bi mo`elo da pridonese kon zavr{uvawe na ovoj hristijanski svetilnik. ^esto }e progovore{e me|u nasobranite prisutni posetiteli deka ovaa {to se pravi denes za nas, utre }e bide za mnogu makedonski generacii, za da vidat i da ja po~ustvuvaat neizmernata Hristova ubavina.

Ubavi bea zborovite na g.Timotej koj pora~a do site prisutni gosti i dobronamernici na ovaa osvetuvawe, a i do site Makedonci vo Makedonija i nadvor od Makedonija da bidat zdravi i `ivi i deka samo veruvaweto vo Boga e vistinskiot pat do ubav i dostoen `ivot za sekoj ~ovek na ovaa zemja.

Ubavo e ova {to se slu~i denes, vo padinite na debarskite ridovi da blesne u{te eden hristijnski hram, koj }e bide simbol na qubov, mir i bogopoklonenie za site lu|e na ovoj kraj, pa i po{iroko.

No, Debar ne bi bil Debar, a Raj~ica ne bi bila Raj~ica, ako pisokot na debarskite zurli i tatne`ot na debarskite tapani ne se razleat po visokite planini i rudini na Debar i Debrsko, ako ta`nata ezgija ne n# potseti deka s# u{te postoi i }e postoi makedonski koren na ovie debarski vetrometini, kade glasot na prokletnikot e s# u{te nadvisnat nad Makedonija. No, tradicijata ne bi bila tradicija bez mladite devojki oble~eni vo ~ista debarska nosija, koi gi pre~ekaa po~ituvanite gosti, posakuvaj}i im dobredojde i vekovno bla`estvo i spokoj. Zatoa, sekoj ~ovek {to ja saka Makedonija, toj iskreno go saka i bibliskoto slovo, bidej}i Makedonija e zapi{ana vo edna od stranicite kako ve~no sonce, kako ve~en simbol na edno nepokoruvawe. Neslu~ajno e zapi{ano (od avtorot) deka dodeka gree ovaa sonce }e postoi i Makedonija i makedonskiot narod.