SEDUM GODINI

"Makedonsko sonce" slavi sedum godini postoewe. Koga be{e formirano, vo Makedonija se ~uvstvuva{e nasu{na potreba od most me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nea. So godinite mostot se grade{e makotrpno so silna opozicija na site vladi koi se izredija na kormiloto na brodot nare~en Makedonija. Na nikoja nikoga{ ne & odgovara{e spregata i edinstvoto na Makedoncite od celiot svet. Rezultatite na takvite politiki se vidlivi denes okolu nas. Dodeka "Makedonsko sonce" zagovara{e i zagovara iluminiran i umeren nacionalizam, koj me|u drugoto isklu~uva i korupcija, a vklu~uva silna i napredna dr`ava, na{ite vladi mislea deka vremeto e na nivna strana, pa prvo poubavo da se napolnat xepovite, a potoa }e vidime. Vo me|uvreme dr`avite na Balkanot se obiduvaa so site sili da se zacvrstat i vo toa uspeaja, a nasproti niv denes Makedonija e dr`ava so nejasna idnina, ako voop{to ima idnina. "Makedonsko sonce" otsekoga{ be{e i ostana glas na makedonskite nacionalni interesi, glas na makedonskite patrioti. "Makedonsko sonce" e edinstveniot vesnik koj NIKOGA[ ne bil poddr`an finansiski od vladite na Makedonija i spored toa edinstven navistina nezavisen glas vo Republika Makedonija. ^estitki do site nas kako i blagodarnost na na{ite ~itateli, kade i da se nao|aat.

Nemo}ta na makedonskata Armija i policija, ili pak nedostatokot na volja na dr`avniot vrv, da se soo~at so albanskite ekstremisti ni gi donesoa povicite da dojde NATO da ja zavr{i rabotata koja nie ne mo`eme da ja zavr{ime. Na{iot Pretsedatel saka NATO da ni gi razoru`a vooru`enite ekstremisti, kako da ne znae deka pozicijata na NATO e deka na Albancite vo Makedonija treba da im se zadovolat "legitimnite" barawa za unapreduvawe na nivnite prava, a toa go vklu~uva i promenata na Ustavot, voveduvawe na vtor oficijalen jazik kako i drugi raboti za koi site znaeme, raboti koi za nas zna~at raznebituvawe na makedonskata dr`ava. Na{ata pozicija mo`e da se opi{e kako pozicija na ~ovek koj e pritisnat vo agol i e prinuden da pregovara za ne{ta koi spa|aat vo sferata na vitalni nacionalni interesi za koi vo princip ne se pregovara.

Pregovara~kiot tim e sostaven od partiski vojnici ~ii partii se najmnogu vinovni za situacijata vo koja se nao|a dr`avata, koi pove}eto od vremeto se prepukuvaat me|u sebe, obiduvaj}i se da gi za{titat partiskite, a ne dr`avnite interesi. Od druga strana, albanskata pozicija mo`e da se smeta za krajno povolna. Pokraj politi~kata poddr{ka obezbedena od Zapadot, albanskiot tim e otsekoga{ obedinet koga stanuva zbor za NIVNITE nacionalni interesi. Rezultatot na doa|aweto na NATO }e bide deka na{ata strana }e mora da gi zadovoli pove}eto od barawata (zamislete samo kolku od politi~arite }e re~at: "Pa n# prinudija, {to da pravime, poarno ova, otkolku vojna").

Makedonskiot narod ve}e se ~uvstvuva navreden i poni`en. Eden dogovor so prodavawe na nacionalnite interesi neminovno }e predizvika ~uvstva na omraza i odmazda, a toa e dobra garancija za skora op{ta vojna. Na{iot dr`aven vrv dosega e primer za nesposobno vladeewe. S# dodeka ne se otstranat tie, nemame izgledi na podobra idnina.

Relativno mirno?! Taka sekojdnevno ni se servira od mediumite sostojbata na vojna vo koja se nao|a zemjava. Nedostatokot na voena pobeda na makedonskite voeni sili pretstavuva znak na slabost za albanskite ekstremisti i gi tera da prodol`at so napadite za da gi zgolemuvaat osvoenite teritorii, svesni deka so okupirana teritorija pregovara~kite pozicii im se daleku posilni i deka rezultat na toa }e bide stolica na pregovara~kata masa i eventualna integracija vo policiskite i voenite sili.

Kako {to vidovme denovive, albanskata strana pobarala duri i bore~ki penzii za albanskite ekstremisti!? Edno e sigurno: vo svetskite mediumi preovladuva vpe~atokot deka na{ata Armija ne e sposobna da se soo~i so teroristite i deka zatoa }e mora da pregovara so niv. Ova samo uka`uva deka povicite na mnogumina za brzo i odlu~no da se dejstvuva protiv voenata zakana na samiot po~etok be{e to~na. Sega se tuka so okupirani teritorii koi nie ne mo`eme da gi vratime. Toa, verojatno, zna~i deka ako dojdat nadvore{ni sili, postoi mo`nost tie teritorii da ostanat kako {to se sega, pod tu|a vlast.

Dr`avata ni e na prag na u{te edna podelba i namesto na{ata ministerka da raboti dewe i no}e i da {eta po zemjite kade ni se re{ava sudbinata, taa si otide vo Peking kako priznavaweto od Kina vo ovoj moment da e tolku va`na rabota. Dali ni e potrebna Kina vo ovoj moment? Jas bi rekol deka ne.