VERATA NA[A RISJANSKA

Spomenot na prepodobniot sve{tenoma~enik Erazmo Ohridski

"JAS SE POKLONUVAM I MU SLU@AM NA MOJOT GOSPOD ISUS HRISTOS"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "Odete po siot svet i propovedajte go Evangelieto na sekoe sozdanie. Koj }e poveruva i se krsti, }e bide spasen; a koj ne poveruva, }e bide osuden"
  • "Jas se poklonuvam i Mu slu`am na mojot Gospod Isus Hristos, a ti ka`i mi ... na koj Bog veli{ da se poklonam?"
  • "Mudri, tvojot prepodoben `ivot go izmina, ukrasuvaj}i se so svetol hiton sve{teni~ki. Prolevaj}i ja krvta svoja ma~eni~ka, si se udostoil so ve~na nagrada i stoej}i pred Sveta Troica, se moli{ za nas, koi te proslavuvame"

Sveti Sve{tenoma~enik Erazmo Ohridski spa|a vo najsvetite i najduhovnite lu|e vo istorijata na Svetata crkva. So bo`estvena revnost go propovedal Svetoto evangelie niz svetot i ja ispolnil Bo`jata poraka za kr{tevawe na lu|eto vo imeto na Presveta Troica. Toj i denes, kako i pred 17 vekovi go propoveda Svetoto evangelie i ja izvr{uva bo`jata zapoved za kr{tevawe na siot svet:

"Odete po siot svet i propovedajte go Evangelieto na sekoe sozdanie. Koj }e poveruva i se krsti, }e bide spasen; a koj ne poveruva, }e bide osuden" (Sv. ev. po Marko).

Sveti Erazmo Ohridski se rodil vo Antiohija Sirijska. @iveel vo vremeto na carevite Dioklecijan i Maksimijan. Se podvizuval na Livanskata Gora. Bil postaven za arhijerej i so golema revnost, kako vistinski apostol, go propovedal Evangelieto vo razni kraevi na svetot.

Bog mu daruval dar na ~udotvorstvo. Stignal vo gradot Ohrid (star. gr. Lihnida) i so molitva kon Boga, go voskresnal i krstil sinot na nekoj ~ovek po ime Anastas. Krstil mnogu neznabo`ci vo Ohrid i gi razoril idolskite `rtvenici.

HRISTIJANSKIOT PROPOVEDNIK

Poradi toa Sveti Erazmo, prviot hristijanski propovednik na ovoj prostor, bil obvinet pred Maksimijan, koj vo toa vreme se nao|al vo Ilirija. Carskite slugi go dovele Erazmo pred carot. Toj mu naredil da prinese `rtva i da mu se pokloni na idolot, na Zevsoviot bakaren kip.

"Jas se poklonuvam i Mu slu`am na mojot Gospod Isus Hristos, a ti ka`i mi ... na koj Bog veli{ da se poklonam?" - smelo mu rekol na carot. Sveti Erazmo so temen pogled poglednal vo kipot, koj "ima usta, no ne govori; ima o~i, no ne gleda, ima u{i, no ne slu{a, nitu pak, vo ustata negova ima zdiv" (ps. car David ), vo mislite svoi go prezrel mrakot na idolopoklonstvoto i kipot, padnal i se razbil vo par~iwa. So sila na svetitelot, "od idolot izlegol stra{en smej, koj go ispla{il narodot". povtorno, so silata na Svetitelot, zmejot zaginal. Carot, zasramen, se vratil vo svojot dvorec. Toga{ Erazmo go propovedal Hrista i mnogu lu|e poveruvale vo vistinskiot Bog. Vo toa vreme Sve{tenoma~enikot Erazmo krstil 20.000 du{i. Ogor~en i razluten tiraninot Maksimijan, im naredil na vojnicite da gi ise~at site krsteni dvaeset iljadi lu|e, a Sveti Erazmo da go oble~at vo v`e{teno bakarno odelo. No, so pomo{ na bo`jata blagodat, v`e{tenoto odelo ne go izgorelo teloto na Svetitelot. Potoa Erazmo go frlile vo temnica i go podlo`ile na te{ki maki. No, mu se javil Sveti Arhangel Mihail i go izvel od temnicata. Podocna, ovoj ramnoapostolen podviznik go propovedal Sv. Evangelie vo Kampanija i mnogu lu|e poveruvale vo Hrista. Se vratil vo gr. Hermelija, kade vo edna pe{tera se podvizuval s# do smrtta.

VERNIOT ^UVAR

Pred smrtta, se svrtel kon istok, se poklonil tri pati i so pogled kon neboto i podignati race kon nego, go molel Bog da im daruva ve~en `ivot na site onie koi "so vera }e go povikuvaat negovoto ime". Nabrgu se slu{nal glas od neboto: "Neka bide taka kako {to mole{e, celebniku moj Erazmo!" (Arhim. d-r Popovi}, univ. prof). Go ispu{til svojot svet duh okolu 303 g., so zborovite: "Gospodi, primi go mojot duh!". Sesilniot Bog, koj gi povikuva lu|eto da gi "otvorat vratite na svoite du{i za premudrosta bo`ja", mu podaril venec na slavata i go primil svoeto ~edo, verniot ~uvar na hristijanskata vera, vo nebesnoto carstvo.

I denes, vo blizina na Ohrid, se nao|a pe{terata so crkvi~kata na Sveti Erazmo i se ~uvstvuva bo`estvenata sila preku bezsmrtniot bo`ji ugodnik. Toj zasekoga{ ostanuva svedok za golgotskiot pat na MPC, u{te od ranohristijanskiot period. Slikata na vistinitosta za negoviot `ivot stana veli~estvena, za{to e nepovtorlivo svedo{tvo za edno te{ko vreme.

Mu se oddava po~it na den 15 juni. Troparot na Svetitelot so silni zborovi go voshituva duhot na ~ovekot:

"Mudri, tvojot prepodoben `ivot go izmina, ukrasuvaj}i se so svetol hiton sve{teni~ki. Prolevaj}i ja krvta svoja ma~eni~ka, si se udostoil so ve~na nagrada i stoej}i pred Sveta Troica, se moli{ za nas, koi te proslavuvame".

So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski g. Gorazd