EDNO OD NAJPOZNATITE ISLAMSKI SVETILI[TA VO [RI LANKA E POSVETENO NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI!

Spored oficijalno prifatenata islamska tradicija od strana na islamskite velikodostojnici vo Kataragama, do ovoj izvor uspeale da dojdat samo Aleksandar Makedonski (Zul-Karnijan) i spomenatiot islamski svetitel Al-Kizr. No, koj bil Al-Kizr? Islamskite teolozi smetaat deka toj bil sluga na Bog (Alah), koj poradi svojata vernost bil nagraden so ve~en `ivot, t.e. bil nagraden da stigne do izvorot na vodata na `ivotot i da se napie od nego. No, za potekloto na islamskiot svetitel Al-Kizr ima i druga teorija. Spored predanieto vo Kataragama, Al-Kizr bil general vo vojskata na Aleksandar Makedonski, a spored druga varijanta toj bil gotva~ vo makedonskata vojska. Ova prakti~no zna~i deka, spored ovaa teorija, eden od najpoznatite islamski svetiteli srede muslimanite vo [ri Lanka (no i po{iroko) Al-Kizr bil Makedonec (posebno ako se znae deka generalite vo vojskata na Aleksandar bile isklu~ivo Makedonci)! Tie obajcata zaedno trgnale da go baraat izvorot na `ivotvorna voda. Al-Kizr prv do{ol do izvorot i se napil od `ivotvornata voda. Toj lesno go na{ol izvorot, dodeka Aleksandar prili~no se izma~il vo toa. Vo mestoto Serendib vo [ri Lanka ima i svetili{te posveteno na toj nastan.

Srede muslimanite vo Kataragama (no i po{iroko) postoi u{te edno tradicionalno veruvawe spored koe Aleksandar Makedonski duri se smeta i kako eden od prorocite na Alah (Bog)! Spored ova predanie, od prviot ~ovek na svetot-Adam (koj se smeta za prv prorok), do posledniot prorok Muhamed imalo vkupno 124.000 proroci (nabisi), a od niv samo 313 bile posebni proroci (rasuli). Samo 25 nabisi bile spomnati vo Kur'anot, a Alah im dal posebna sila samo na nekolku od niv. Site tie `iveele vo razli~ni vremiwa, a eden od niv bil i Aleksandar Makedonski, poznat pod imeto Zul-Karnijan ili Al-Iksandar. Ova zna~i deka spored ovaa oficijalno islamsko tolkuvawe, najpoznatiot makedonski car e smetan kako prorok na Bog. Zaedno so Aleksandar (Zul-Karnijan) me|u lu|eto bil ispraten da dejstvuva i prethodno spomenatiot Al-Kizr, koj ovde e pretstaven kako bratu~ed na Aleksandar (tie bile deca od dve sestri, ~ij tatko bil kral). Tatkoto na Aleksandar (Zul-Karnijan) bil imperator, dodeka tatkoto na Al-Kizr bil glaven na nekoe selo. Pred da se rodi Aleksandar, negoviot tatko ~etirieset godini ~ekal dve planeti (ili yvezdi) da se "spojat" na neboto. Toj & rekol na svojata carica: "Ako ni se rodi dete tokmu vo toa vreme, toa }e `ivee s# do krajot na svetot, a ako se rodi eden ~as podocna, toa }e vladee so svetot". Ova kri{um go slu{nala sestrata na caricata (idnata majka na Al-Kizr). Koga do{lo vreme obete da se porodat, sestrata na caricata go rodila Al-Kizr tokmu vo migot {to go posakuval carot, dodeka caricata go rodila Aleksandar eden ~as podocna. Koga porasnale bratu~edite, zaedno trgnale da go baraat izvorot na `ivotvorna voda. Taka, stignale do mestoto Kataragama (dene{na [ri Lanka), kade go na{le toj izvor vo edna planina. No, od vodata se napil samo Al-Kizr, zatoa {to takva bila voljata na Alah. Zatoa Al-Kizr stanal besmrten, a Aleksandar, pak, i navistina go osvoil re~isi siot toga{en svet.

Aleksandar Makedonski (levo) i Al-Kizr (desno) na izvorot so `iva voda. Srednovekovna ilustracija od [ri Lanka

Postojat i drugi islamski predanija i legendi posveteni na Aleksandar Makedonski od preostanatite kraevi na Azija kade `iveat muslimanite. Vo vrska so ovaa tema ima pi{uvano istori~arot Alen Frenk. Vo svojata podolga statija pod naslov: "Istoriskite legendi na muslimanite od reonot na Volga i na Ural, povrzani so Aleksandar Veliki, gradot Jelabuga i Ba~man han", toj pi{uva deka postoele golem broj legendi srede muslimanite od ovaa oblast, povrzani so Aleksandar Makedonski. Vo rezimeto na svojata statija, Frenk pi{uva:

Vo prodol`enie Frenk pi{uva za povrzanosta i na vol{kite Bugari so likot na Aleksandar Makedonski. Toj go spomenuva patepisecot Abu Hamid al-Garnati od 12 vek, koj vo svojot patepis, zapi{al deka od razgovorite {to gi vodel so vol{kite Bugari, tie sebesi jasno se deklarirale kako potomci na Aleksandar Makedonski. Vo vrska so ova Alen Frenk pi{uva:

Prakti~no vakvite deklarirawa na Bugarite (kako potomci na Makedoncite) se celosno sprotivni od dene{nite golemobugarski artikulacii za navodnoto "bugarsko poteklo" na dene{nata makedonska nacija. Gledame deka tokmu nivnite predci (aziskite Bugari) go tvrdele sprotivnoto, t.e. deka tie se potomci na Makedoncite, a ne obratno!

Frenk gi spomenuva i legendite za gradot Jelabuga, za koj muslimanite smetale deka bil formiran od Iskender Zul-Karnijan (Alekandar Makedonski) i od negoviot prijatel Sokrat Hakim (filozofot Sokrat). Gradot Jelabuga podocna stanal svet centar za muslimanite. Tamu imalo izvesen broj grobovi na islamskite svetiteli.

Vo kontekst na ova da ja spomneme i sodr`inata na persiskata poema od poetot Nisami (12 vek), spored koja Aleksandar Makedonski (Zul-Karnijan) bil musliman, koj prestojuval vo Meka i se molel vo Kaba (Ulrih Vilken, cit. delo, str. 353).

Koga zboruvame za po~itta kon Aleksandar Makedonski od strana na muslimanite da ka`eme i deka kultot na Aleksandar Makedonski bil prisuten i vo Otomanskata Imperija i toa u{te vo vremeto na sredniot vek. Najdecidna potvrda za ova e literaturnoto delo Habname, od avtorot Vejs B. Mehmed (1561-1628), koe pretstavuvalo zamislen razgovor voden pome|u turskiot sultan Ahmed Prvi i Aleksandar Makedonski. Faktot {to ova delo bilo nekolkupati pe~ateno vo Otomanskata Imperija samo ja potvrduva vistinata deka duhot i slavata na najslavniot makedonski car stignale do svesta na inteligencijata od toga{nata mo}na turska imperija.

I podocna turskite sultani so stravopo~it go spomnuvale imeto na Aleksandar Makedonski. Nekoi od niv duri i namerno gi pra}ale svoite `eni da im rodat sin vo Makedonija, nadevaj}i se deka na toj na~in novorodenoto dete }e ja stekne mo}ta i slavata na Aleksandar Makedonski. ]e prezentirame edno svedo{tvo vo vrska so ova.

Angliskiot patepisec Edvard Braun vo 1669 godina ja posetil Bitola. Vo negoviot patepis imeto Makedonija se spomenuva desetina pati. Vo eden del od patepisot, toj ja opi{uva po~itta {to toga{nite turski velikodostojnici ja iska`uvale kon makedonskiot car Aleksandar Makedonski. Poradi toa, Braun svedo~i deka na toga{nite Turci duri im bilo ~est ako nivniot prestolonaslednik bil roden vo Makedonija. Voedno Braun za Makedoncite veli deka bile prijatelski raspolo`eni kon strancite. Sledi citat od negoviot patepis:

"Stignavme do Monastir (Bitola, z. m.), koj e golem grad so mnogubrojno naselenie, koe e prijatelski raspolo`eno. Se zboruva{e deka `enata na sultanot, koja be{e vo Larisa i koja nabrgu treba{e da rodi, saka da dojde vo Monastir za da rodi. Za taa cel bea napraveni potrebnite podgotovki. Turcite, koi imaa visoko mislewe za Aleksandar Veliki, se raduvaa ako vo Makedonija im se rode{e eden od sinovite na imperijata". (akademik Aleksandar Matkovski: "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1371-1777", Skopje, 1991, str. 570).

I vo Pakistan Aleksandar Makedonski se smeta kako edna od najzna~ajnite istoriski li~nosti vo pakistanskata istorija, zaedno so brojni sultani, {ahovi i hanovi. Toj ovde e poznat pod imeto Sikander-i-Azam.

Vo ~est na Aleksandar Makedonski vo islamskiot onomastikon do denes postoi negovoto ime, iako vo malku izmeneta forma i vo nekolku varijanti (Iskender, Skender, Sikander i drugi). Vpro~em, vo ova nema ni{to ~udno ako se znae deka mnogu hristijanski, muslimanski, pa i evrejski imiwa vsu{nost imaat ist koren, t.e. se raboti za potpolno istite imiwa, koi se samo razli~no transkribirani. Taka, na primer, starozavetniot prorok Mojsie e spomnat i vo Kuranot, no pod imeto Musa, Noe e Nuh, Isus e Iso, Marija e Mejrem, Josif e Jusuf, Avram e Ibrahim, Eva e Hava i taka natamu.

Kako rezultat na vrskite na Makedoncite so islamot (koi ovde samo delumno gi prenesovme) poznatiot germanski istori~ar Ulrih Vilken ("Aleksandar Makedonski", cit. delo, str. 351) pi{uva deka helenisti~kata (makedonska i gr~ka) kultura ostavila silen beleg vo kulturata na islamot i deka bila eden od negovite temeli.