Navistina moram da go izrazam mojot revolt od izjavata na g-|a [ekerinska vo intervjuto za "Makedonsko sonce" broj 363, so koja taa go otslikuva re{enieto na krizata vo Makedonija mo`no samo dokolku se zajakne gra|anskiot koncept na dr`avata. Citiram:

[EKERINSKA: Politi~kiot dijalog go gledame kako {ansa za dolgoro~na stabilizacija na Republika Makedonija. Toj }e bide uspe{en samo ako uspee navistina da go zajakne gra|anskiot koncept na dr`avata i so toa finalno da gi pogrebe ideite za teritorijalna podelba, za federalizacija ili kantonizacija, za podelbi na suverenosta. ]e bide uspe{en samo ako pretstavuva politi~ki proces niz koj }e se preciziraat razli~nite gledi{ta, no i po koj }e se prifatat zaedni~kite pozicii od strana na site u~esnici. Politi~koto izolirawe i voenata pobeda nad teroristite ni se potrebni za da go vratime teritorijalniot integritet i stabilnost na Makedonija, a politi~kiot dijalog - za da ja garantirame taa stabilnost na dolg rok."

Blagodarni sme & na g-|a [ekerinska {to ni objasni deka Qub~o Georgievski e vinoven za krizata vo Makedonija. Eureka (raka na srce i SDSM ne ostanaa pokuso vo ovoj pogled).

Me ~udi samo kako novinarot g. Kokan Stoj~ev ne uspea da ja zapra{a negovata sogovorni~ka dali SDSM }e ja spasi Makedonija od ambisot so smenuvawe na Ustavot, ako toa zna~i zajaknuvawe na gra|anskiot koncept na dr`avata, ako ne, toga{ zo{to ne be{e objasneto {to zna~i toa?

I za~uden sum zo{to vo ova intervju voop{to ne se spomenuvaat NDP i PDP, kako edni od odgovornite za krizata vo Makedonija.

Sledniov del od istoto intervju e u{te pove}e misti~en za mene:

[EKERINSKA: Dokolku VMRO-DPMNE javno i nedvosmisleno ne se otka`e od konceptot na vojna, toga{ navistina novata Vlada nema golemi {ansi za opstanok. Vo sekoja politi~ka Vlada, a osobeno vo ovaa, mora da postoi podgotvenost za kompromisi od site strani, me|utoa apsolutno e nemo`en kompromis pome|u dve tolku sprotivstaveni idei: onaa za mir i taa za vojna.

Vo toj slu~aj edinstveno re{enie za konfliktot i haosot da ne se pro{irat na cela teritorija na Makedonija }e bide da se odi na izbori vo u{te pokus period. Na tie izbori, na{ite gra|ani definitivno }e & go dadat mandatot i odgovornosta za re{enie na krizata na edna politi~ka opcija. Jas sum ubedena deka na tie izbori, vojnata kako koncepcija i Georgievski kako nejzin promotor, }e do`iveat katastrofalen poraz".

Povtorno ne mo`am da sfatam kako novinarot ne uspea da ja pra{a g-|a [ekerinska dali taa ne smeta deka Makedonija vo momentov se nao|a vo vojna? I kako SDSM gi zamisluva predvremenite izbori koga eden del od na{ata teritorija e pod okupacija.

Jas ne mo`am da ja razberam celta na ova intervju:

1. Dali be{e objaveno samo za da se diskreditira Qub~o Georgievski? - vo {to ne uspea mnogu, bidej}i toj pove}e i ne mo`e da bide diskreditiran i

2. Dali be{e objaveno za da se pretstavat ideite na SDSM za izlez od krizata? - vo {to ne uspea, bidej}i osven nasetuvaweto za promena na Ustavot i davawe pove}e prava na Albancite vo Makedonija, jas kako obi~en ~itatel ne mo`ev ni da vidam nekoi re{enija (Vpro~em koja e garancijata na SDSM deka so politi~kite procesi }e postignat traen mir vo Makedonija koga se znae {to baraat Albancite. Dali SDSM }e garantira celovitost na Makedonija? I do koga me|unarodnata zaednica }e im gi stava vo usta zborovite na makedonskite politi~ari, vklu~uvaj}i go tuka i SDSM?).

Jas navistina se izvinuvam ako sum premnogu kriti~en, no se nadevam deka }e me razberete koga velam deka to~no na ovoj na~in va{iot ~itatel - obi~niot ~ovek }e go pro~ita ova intervju. Smetam deka mnogu pra{awa vo ova intervju ne bea postaveni/odgovoreni. Jas sum va{ redoven ~itatel i imam visoko mislewe za va{iot nedelnik, {to se nadevam nema da bide iznevereno.

Po ka`uvaweto na eden pripadnik na volcite, vo prvite borbi okolu Tetovo, toj so u{te sedum volci, so helikopter bile istovareni vo pozadinata na [ar Planina i dobile zada~a za izviduvawe, pri {to zarobile devet borci na t.n. OVK. Po radiostanica vedna{ go izvestile [tabot vo Tetovo. Ottamu dobile naredba vojnicite vedna{ da bidat pu{teni. I pokraj protiveweto na na{ite vojnici, od [tabot so zakana im e naredeno toa vedna{ da go storat. Po eden ~as, na{ite vojnici gi pu{tile, izvestuvaj}i go za toa i [tabot. Dobile odgovor deka poradi defekt na helikopterot, }e moraat da pe{a~at do Tetovo i pove}e da ne se javuvaat po radiostanica.

Volcite, videle ne videle, trgnale pe{ki, a gi ~ekal dolg pat, bidej}i se nao|ale dlaboko vo [ara, skoro na granicata. Po pat zabele`ale kolona od 80 teroristi na t.n. OVK, koi se vra}ale od Tetovsko. Se zasolnile i vedna{ sakale da go izvestat [tabot za toa {to videle. Toga{ zabele`ale deka ve}e nikoj ne odgovara na nivnite povici. Nekolkumina od niv imale mobilni telefoni i se obidele da se javat. No, nitu eden mobilen telefon ve}e ne mo`el da priklu~i na mre`ata, ednostavno site bile isklu~eni. Im preostanalo samo da gi nabquduvaat teroristite, molej}i se Boga da ne bidat otkrieni. Toga{ zabele`ale deka tie vleguvaat vo nekoi podzemni bunkeri, bidej}i nivniot broj odedna{ se reduciral. Volcite ~ekale da se stemni i poleka se povlekle ottamu. Po 48 ~asa "diverzantsko" pe{a~ewe stignale vo Tetovsko.

S# {to videle e preneseno na nadle`nite, no do den-denes ni{to ne e storeno za da se ispitaat i uni{tat tie bunkeri na [ara.

Site volci bile soglasni vo edna rabota: deka stanuva zbor za predavstvo.

I sega, koj im izdava tajni na Amerikancite vo vrska so na{ata odbrana? Samite vraboteni vo toa Ministerstvo, se razbira, so amin na nivnite pretpostaveni.

Podocna, me nateraa da mu preveduvam na eden polkovnik (ne mu go pomnam imeto) pri negovata sredba so eden voen pretstavnik od Amerika so gr~ko prezime. Stanuva{e zbor za molba na na{iot polkovnik do nego, da mu zavr{i rabota negoviot sin da izvadi tranzitna viza za SAD, bidej}i }e patuval za Kanada, no sakal da odi preku Detroit. Vo tekot na razgovorot, gr~ko-amerikanskiot voen pretstavnik, so kufer~eto v race, re~e vaka: "Sekoga{ koga odam vo Va{ington me presretnuvaat novinari i obi~ni lu|e i me pra{uvaat zo{to odam po svetot so kufer~eto i zo{to prodavam oru`je? Jas ne mo`am da im objasnam zo{to, bidej}i tie ne sakaat da razberat. Stanuva zbor za toa deka Amerika mora da go prodava svoeto oru`je, bidej}i treba da gi finansira svoite bazi {irum svetot, a tie bazi postojat za da odr`uvaat mir vo svetot (Saka{e da ka`e: da ne se tie bazi, nema da ima mir nikade vo svetot!). Zatoa jas si mol~am i gi izbegnuvam novinarite...".

I {to ima tuka da se komentira???
Mene mi zabele`aa vo vojska, duri mi se zakanija so zatvor, bidej}i sum napi{al podatoci vo razglednica, koja mu ja prativ od Ki~evo na eden drugar vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje, a tie podatoci bea slednite: "Zdravo, kako si? Eve dojdov vo Ki~evo, ubavo mi e... Utre }e odime na ve`ba vo Demirhisarsko, }e n# nosat so helikopteri i toa }e ni bide podgotovka za ve`bata vo Albanija".

Sum izdal voena tajna!!! Sum napravil takva gre{ka, u{te {to ne sum go navel i brojot na vojnici, koi }e u~estvuvaat na ve`bata?! A vamu, na disketa im se davaat doverlivi informacii na Amerikancite i toa na taka oficijalno nivo, bez nikoj da go zabele`i toa...

[to }e & se na Makedonija i avioni i helikopteri od Ukraina ili Rusija?! Na Makedonija, pred s#, & trebaat iskreni lu|e-patrioti, a potoa s# drugo!
So ovaa mafija ni Gospod ne mo`e da izleze na kraj!

Stabilnosta na edna dr`ava ne zavisi samo od nejziniot teritorijalen integritet, ami i od stabilnosta, karakterot i integritetot na nejzinite institucii, vklu~uvaj}i gi i nejziniot pretsedatel, vladata, parlamentot, {kolstvoto, zdravstvoto, policijata, armijata.

Zbidnuvawata vo Makedonija, osobeno vo izminatite nekolku meseci zboruvaat za nestabilnosta na Makedonija, povredeniot nejzin teritorijalen integritet i okupacija na del od teritorijata od strana na albanskite teroristi. Istovremeno ima otvoreno deluvawe protiv interesite na Makedonija duri i od strana na nekoi politi~ki faktori, a dr`avnite institucii se sekoja za sebe oddelna prikazna.

Apelirame do site gorespomenati institucii da gi preispitaat svoite nadleznosti i dol`nosti, da se korigiraat i da se odnesuvaat soodvetno na svoite ustavni obvrski i vo interes na Makedonija i nejziniot narod.

Makedonskata zaednica od dijasporata vo Detroit Metropoliten, vo sojuznata dr`ava Mi~igen, SAD, najostro reagira po povod izjavite na oddelni makedonski intelektualci i politi~ari vo odnos na {pekulaciite za navodna eventualna podelba na Makedonija i "razmena na teritorii i lu|e" so Albanija.

Za nas e sosema neprifatlivo da se manipulira so sudbinata na Makedonija i nejziniot narod osobeno od lu|eto koi se pod zakletva istite da gi branat i za{tituvaat. Site koi se odgovorni za nastanatata sostojba vo Makedonija da dadat ostavki na svoite dol`nosti i da ja napu{tat politi~kata scena.

Barame da se demantira sekoj zbor {to be{e citiran vo sredstvata za javno informirawe. Na site treba da im bide jasno deka teritorijata na Republika Makedonija kako ostatok od makedonskata zemja e nedeliva i ne smee da zagubi nitu peda.

Makedonskata dijaspora stoi cvrsto zad Makedonija i nema da dozvoli povreduvawe na nejziniot teritorijalen integritet i gra|ani. Etni~kite Albanci vo nekoi delovi na Makedonija ja imaat prevzemeno kontrolata i duri go ignoriraat i ustavno zagarantiranoto pravo na glas na site koi se nadvor vo vreme na izborite (pove}eto na etni~kite Makedonci, a duri i nekoi etni~ki Albanci) taka menuvaj}i ja etni~kata ramnote`a i sozdavaj}i uslovi za aspiracii od tipot na "Golema Albanija".

Glasa~kite edinici se izmeneti za da otslikuvaat sostojbi koi mu pogoduvaat na "albanskiot faktor" pravej}i pritoa vistinska diskriminacija protiv etni~kite Makedonci. Liderite na etni~kite Albanci pogre{no ja pretstavuvaat fakti~kata sostojba i "baraat pove}e prava", pove}e obrazovanie, otfrlaj}i gi faktite koi zboruvaat tokmu za sprotivnoto - deka etni~kite Albanci gi imaat istite prava kako i sekoj drug dr`avjanin na Makedonija, pa duri i pove}e od toa - tie se "favorizirani" i u`ivaat privilegirana polo`ba vo odnos na drugite nacionalnosti, vklu~uvaj}i gi i etni~kite Makedonci vo mestata kade `ivee me{ano naselenie od albanski doselenici, lokalni etni~ki Makedonci i drugi etni~ki grupi.

Ova se samo navodi vo obidite da se "prikrie" povrzanosta so teroristite od Kosovo i obidite da se razdeli dr`avata. Sega sostojbata e ne{to posmirena i treba da se pravat napori za po{irok dijalog i da & se pogledne na realnosta i vistinata v lice: Makedonija e konstitucionalna i civilizirana dr`ava i gi po~ituva pravata na site svoi dr`avjani. Nejziniot Ustav treba da se ostavi. Nejzinata teritorija e nepovredliva i nikoj ne smee da si igra so ova pra{awe bez da saka da predizvika po{iroka vojna so nesogledlivi posledici za Makedonija i nejzinite sosedi, pa i po{iroko.

Istovremeno treba da se napravat napori za preispituvawe na pravata na etni~kite Makedonci vo sosednite dr`avi po~nuvaj}i so Albanija, Grcija, Bugarija i Kosovo i Jugoslavija, kade Makedoncite se ostaveni na milosta na vladite i bez osnovni ~ovekovi prava kako malcinstvo, pa duri i samoto nivno postoewe kako Makedonci se negira.

Akciite na organizaciite za ~ovekovi prava treba da se naso~eni ne kon Makedonija, tuku kon nejzinite sosedi. Vo Kosovo, etni~kite Makedonci so muslimanska veroispoved se nasilno regrutirani od OVK, pa duri i ubivani ako odbijat da se pridru`at. Nikakva za{tita ne e obezbedena od strana na KFOR ili od drugite strani vo poslednite napori na "{atl diplomatijata".

Se nametnuva i postojano prisustvo na SAD vo Makedonija i regionot kako del od garanciite za mir vo ovoj region i deka SAD ne treba ednostavno da izleze od tuka, tuku odgovorno da gi re{ava problemite za koi snosi i moralna i pravna odgovornost zaedno so sojuznicite od NATO i KFOR. Da ne zaboravime deka SAD izvorno dade uveruvawa za makedonskata sigurnost i stabilnost vo trampa za makedonskoto vme{uvawe vo scenata na kosovskoto scenario. Dosega go ispolnuva{e vetuvaweto (otkako OVK, ignoriraj}i go prisustvoto na SAD, po~na so svojata teroristi~ka invazija na makedonska teritorija), no treba da prodol`i u{te i so poostri merki protiv albanskiot terorizam vo Makeodonija i od sekade od kade istiot se animira.

Fakti: Ni{to pomalku va`no ne e da se ka`e deka, dodeka pove}eto od amerikanskite etni~ki Albanci doa|aat od Crna Gora, Kosovo ili Albanija (so samo mnogu malku etni~ki Albanci od Makedonija {to "mo`e da se izbrojat na prsti"). Pogolemiot broj od etni~kite Makedonci vo SAD pak se "begalci" od zapadnite delovi na Makedonija, poto~no od Tetovo i okolinata, teritorija {to be{e napadnata od teroristite na OVK od Kosovo i drugi etni~ki albanski ekstremisti vo neodamne{nata invazija na makedonska teritorija, i koi bile pod postojani pritisoci od strana na istite elementi vo poslednite pove}e od 100 godini. Zatoa sekoe manipulirawe so teritorijata na Makedonija, osobeno so zapadnite delovi, e igrawe so patriotskite ~uvstva na amerikanskite Makedonci po poteklo od ovie krai{ta na Makedonija i kako {to se veli e pravewe "esap bez kasap" i nema da go tolerirame.

Nam, na Makedonija, ne ni trebaat samo blagoslovi od strana na NATO. Nam ni treba konkretna voenomaterijalna pomo{, oru`je, pritisok na voda~ite na teroristite, presekuvawe nivnite finansiski i onaka kriminalni izvori, onevozmo`uvawe na nivnoto organizirawe vo svetov, no i vo regionov. So drugi zborovi re~eno: politi~ki, ekonomski i voen pritisok vrz teroristite, t.e. albanskiot faktor.

Ako se zapra{ate zo{to teroristite ne se povle~at, tuku u{te pove}e napa|aat, odgovorot e: zatoa {to znaat deka me|unarodnava zaednica ne }e stori ni{to efikasno za da gi spre~i ili eliminira, ili da & pomogne na Makedonija!! Znaat deka nema da bidat izlo`eni na kakva i da e vistinska opasnost. Dali toa NATO se pla{i od grevovi? A dali tie grevovi bi bile poinakvi ili pogolemi otkolku onie kon Jugoslavija, {to sepak si gi dopu{ti ?

Teroristi~kite napadi se samo prodol`uvawe na politikata na Albancite so voooru`eni sredstva i pojasno i pootvoreno otkolku dosega (taka {to sega toa mo`e da go vidi i onoj koj ne se zanimava profesionalno so politika). Toa e agresivna borba za prostor i za eliminacija na etni~kite Makedonci i drugi nealbanci od tie teritorii!!

Politi~arite od me|unarodnata zaednica velat deka ne e vinoven albanskiot narod, tuku ekstremistite, a koj saka da e poto~en kako amerikanskiot dr`aven sekretar, Kolin Pauel, gi narekuva teroristi. Dali tie teroristi padnaa od nebo, ili pretstavuvaat samo del od, so nacionalisti~ka omraza otrueniot, albanski element {to u{te sonuva za etni~ki ~ista golema dr`ava? Ova paravojska e samo najotvoreniot izraz na, kaj Albancite, dominantnata politika i psihologija: ekstremno rasisti~ka i nacionalisti~ka, netolerantna, koja kr~i pat za fakti~ko otcepuvawe na mala vrata i vo po~etok tivko etni~ko ~istewe na teritoriite pod nivna kontrola. Zo{to teroristite se krieja vo selata na makedonskite Albanci, ako ne zatoa {to znaeja deka tuka }e imaat poddr{ka. Pogre{no e korenite da se baraat samo vo teroristite. Taka nikoga{ nema da se dojde do vistinskiot i trajniot mir. Pa kako toga{?

Re{enieto }e bide ne samo za Makedonija, tuku i za Balkanot, a podrazbira: Prvo, vnimavawe i korekcija na ona {to se zboruva vo albanskite {koli (taa merka e potrebna i vo drugite {koli na Balkanot, no sepak vo momentov pomalku), na {to se u~at i kako se vospituvaat mladite. Vtoro, vnimavawe na {to se u~at mladite, no i starite vo xamiite, kade {to se Albancite kako disciplinirani vernici, bez `elba za navreda, po~esto otkolku vo {kolite. I tuka me|unarodnata zaednica treba da vlo`i napor da ne se {iri omraza i netolerancija (i od ovaa merka ne treba da se izostavat drugite, a pred s# balkanskite dr`avi site do edna) bez toa da bide razbrano kako povreda na verskite slobodi. Treto, vnimavawe i na albanskite politi~ari koi se glavni organizatori na narodot, a na celiot Balkan bez ogled na granicite se odnesuvaat kako del od eden organizam: teroristite najmnogu se od Kosovo, so ~lenovi od Makedonija, a sostanoci oddr`uvaat vo Albanija, na Kosovo i vo Makedonija. Najmnogu od niv vo Makedonija se naseleni od Albanija i Kosovo, a najmalku se starosedelci. ^etvrto, garantirawe deka na Balkanot, a pred s# vo Makedonija, nema promeni na granicite, ne samo bez vojna, tuku nikako, i deka ni demografskite promeni ne }e mo`at da gi smenat kolkav i da e natalitetot! Petto, doveduvawe na Albancite vo soglasnost so mo`nostite na dr`avata i op{testvoto i so evropskite standardi, vo pogled i na drugoto, no i pred s# vo pogled na natalitetot koj momentalno mo`e da se okarakterizira kako, ne hiper, tuku meganatalitet. Makedonija ne e Kanada, ni po povr{ina ni po bogatstvo.

Po~ituvan g. Pretsedatele,

Od pred otprilika edna godina Makedonskata radioteleviziska programa e priklu~ena vo satelitskata mre`a, pa mo`eme i nie makedonskite gra|ani i dr`avjani na R. Makedonija koi rabotime i `iveeme daleku od svojata rodna tatkovina, od koi i porane{nata, a i sega{nata vlast dignaa race i se otka`aa od nas, preku televiziskite priemnici da gi sledime nastanite vo na{ata rodna Makedonija za ~ie opstojuvawe i stabilnost sme `ivo zainteresirani. Blagodarenie na ovaa satelitska programa, mo`eme na momenti da se preselime tamu od kaj {to poteknuvame, tamu za kaj {to denono}no ni ~ukaat srcata. Blagodarenie na ovaa satelitska programa mo`eme da ja sledime momentalno te{kata sostojba vo koja se nao|a Makedonija i grandioznite nastapi na po nekoi li~nosti od politi~kiot vrv vklu~uvaj}i Ve tamu i Vas po~ituvan g. Pretsedatele.

Blagodarenie na ovaa programa, mo`eme da go vidime mrmoreweto i {epoteweto, odnosno majtapeweto, na golemiot {iptarski lider Xaferi. ^udno, kako e mo`no ovaa li~nost {to ne znae ~estito ni da zboruva, mo`e da bide lider na site [iptari na Balkanot, a zgora na toa da bide i ~len na najvisokoto makedonsko telo "makedonskata Vlada"!?

Me|utoa, celta ne mi e da go analiziram Xaferi i negovoto mrmorewe i {epotewe, tuku Vas po~ituvan g. Pretsedatele. Ne znam kolku gi sledite nastapite na svetskite dr`avnici, nezavisno dali e toa pred doma{nata ili svetskata javnost, no gledam i znam deka Va{ite nastapi, po~ituvan g. Pretsedatele, se poni`uva~ki za makedonskata nacija i narod.

Retorika, oratorstvo, odlu~nost, serioznost, odgovornost.

Toa otprilika bi bile osobinite {to neminovno mora da gi poseduva sekoj ~elnik vo edna dr`ava, a najmnogu pretsedatelot. Namesto toa, po~ituvan g. Pretsedatele, Vie kako i Xaferi }e zamrmorite ne{to nerazbirlivo i se sme{kate. Se pra{uvam {to e toa {to e tolku sme{no vo Va{ite nastapi? Dr`avata ~ij pretsedatel ste Vie e voeno napadnata, a Vie po~ituvan g. Pretsedatele se sme{kate.

Po makedonskata vojska, ~ij vrhoven komandant ste Vie, po~ituvan g. Pretsedatele, se puka, a Vie se sme{kate.

Makedonija se zboguva so mladi tuku{to zapo~nati `ivoti ~ii majki ostanaa zasekoga{ zavieni vo crno, a Vie po~ituvan g. Pretsedatele pregovarate so naredbodava~ite za ubivawe na ovie mladi makedonski ~eda i se sme{kate.

Vo pra{awe e opstojuvaweto na makedonskata dr`ava na ~ij vrv stoite tokmu Vie, po~ituvan g. Pretsedatele. Vo site dosega{ni Va{i nastapuvawa {to se preneseni preku ovaa satelitska programa mrmorite ne{to nerazbirlivo i sekoga{ se sme{kate.

Kade e Va{ata odlu~nost i hrabrost da udrite so tupanica na masa, a na Va{ite sogovornici da im zamrzne krvta vo `ilite. Kade e Va{ata re{itelnost da doka`ete deka zaslu`eno ja nosite funkcijata Pretsedatel na dr`avata za kogo i jas go dadov mojot glas. Namesto cvrstina i re{itelnost, po~ituvan g. Pretsedatele, od Vas zra~i slabost. Li~nost koja nema re{itelnost i hrabrost sekoj }e ja ucenuva, ismejuva i {utira po svoj merak.

Tie se bez obraz, a list od kniga s# }e istrpi. Istorijata }e ni sudi, taa nikoga{ ne prostuva.

Eh, bra}a moi Makedonci, od {to ste sozdadeni koga so meseci gi trpite {iptarskite zulumi. Kade e toa ~uvstvo, kade e `alta za tolku zaginati makedonski deca, za na krajot da bide 22 otsto [iptari da ja vodat Makedonija, 400.000 da vodat 1.700.000 lu|e, da se osudam da re~am ovci!?

Se pra{uvam da sme nie Makedonci 22 otsto, pa da treba da se sprotivstavime na preostanatite 78 otsto, bi n# nemalo nikade! Kade ni e obrazot? Zarem so Imeri i Xaferi, koi sorabotuvaat so bandi i ni ubivaat deca po Makedonija, da sedime vo Sobranieto na ista masa? Ve}e odamna tie treba{e so "onie" da sedat vo Idrizovo. Duri imeto tolku im e valkano {to ne sakam ponatamu nitu da im go spomnam. Kade se tie voinstveni Makedonci, da se soberat na plo{tad vo Skopje, da se napravi ogromen miting od 100.000 - 200.000 lu|e, da se bara "tie" da se smestat tamu kade {to im e mestoto? Zarem, za sramota, od [iptarite da u~ime kako se pravat mitinzi? Da bideme ovci koi }e odat mirno na kolewe?! Odamna treba{e da vi e jasno deka i "tie" go razbiraat samo jazikot na silata. Zar tie bandi ne go pravat seto ova so sila, po sekoja cena?

Od {to go pravat toa? Od bes! Pobesneti se vo Makedonija, s# imaat i ne znaat {to }e pravat pove}e od na{ata tatkovina. Tie ne se vinovni, nie sme! Na strana ubavite tolkuvawa so Solana. Na terenot e ne{to sosema drugo, ne{to mnogu podrugo. Siguren sum deka da sme gi sramnele so zemja Lojane, Vaksince... (nekoi mnogu pametni }e re~at deka toa ne e taka, pa @enevska konvencija itn., no toa e tokmu taka), bi n# po~ituvale mnogu pove}e i "tie" i "onie", da sme poka`ale vistinski zabi, seto ova bi bilo gotovo za tri dena. No, nie }e bideme i ponatamu glineni gulabi, a tie }e treniraat na nas so mini, snajperski kur{umi itn., a ako sakaat }e ni pu{tat i voda, malku da pivneme i da se iskapeme.

Po tolku godini dobivme istoriska mo`nost da vodime vojna za svojot narod i dr`ava i so vekovi {to sme istrpele od [iptarite, da se poka`eme kako vistinski Hristovi borci koi ja vodat pravednata vojna, vojna koja utre }e bide voskresnuvawe za Makedonija i makedonskata svest.

Pozdrav do site na{inci vo Makedonija i pozdrav do Zdru`enieto "MAK" i g. Gojko Ilievski, koi edinstveno vodat gri`a za makedonstvoto vo SRJ.

Vo neposredna blizina na Skopje e selo Ara~inovo, koe za mnogumina }e ostane{e nepoznato, za onie koi ne gi znaat selata vo Skopskata kotlina, ako ne be{e poznatiot slu~aj so ubistvoto na trojca nedol`ni policajci koi, vr{ej}i ja svojata slu`bena dol`nost, zaginaa od dosega nepoznat ubiec. Dolgi godini niz seloto pominuval me|unarodniot pat Solun-Belgrad i e nem svedok za site nastani svrzani so dvete svetski vojni i voenite dejstvija na partizanite protiv okupatorskite sili.

Seloto Ara~inovo (Ra~inovo) se spomenuva vo turskata statistika od 1900 godina kako naselba so 205 `iteli, od koi 170 se Makedonci, a 35 Romi. Po svoeto ime potsetuva deka za vreme na Turskata imperija postoel dr`aven punkt, na koj se naplatuvale dava~ki za vleguvawe vo gradot, na razni trgovci koi doa|ale da gi prodavaat svoite stoki na pazarot vo Skopje.

Vistinskoto poteklo na imeto }e go ostavam na etnolozite, a jas }e prodol`am so barawe na pri~inite za negoviot mo{ne brz raste`, no i so ~udnata izmena na nacionalnata struktura na naselenieto so Albanci, dojdenci prete`no od Kosovo, za da go dopolnat gradot Skopje so nekvalifikuvana rabotna sila i dr`avni problemi, za izgradba na infrastrukturni objekti na naselbata.

Denes Ara~inovo e grad so nad 40 iljadi Albanci po nacionalnost, doseleni za da ja zgolemat nivnata brojka, koja vo idnina }e se koristi za etni~ka prevlast na albanskoto malcinstvo nad makedonskoto mnozinstvo. Golem broj `iteli na gradot se vklu~eni vo trgovija na kvanta{kiot pazar vo Skopje, no na site pazari vo Skopje, prete`no Bit-pazar, prestavuvaj}i se kako proizvoditeli. Na kvanta{kiot pazar, prosto so sila gi prinuduvaat zemjodelskite proizvoditeli, dojdeni vo Skopje, da im ja prodadat stokata, za potoa da ja preprodavaat. Taka e i na Bit-pazar, kade site proizvodi od vnatre{nosta na Makedonija gi prodavaat Albanci.

Potresno vlijae ubistvoto na trojcata mladi policajci na vlezot na seloto, is~eznuvaweto na ubijcite koi kako da propadnaa vo zemjata, ili se vratija vo vselenata, no i reagiraweto na selskata javnost, vo koja da spomneme deka `iveat i nekolku albanski pratenici vo Parlamentot. Pove}e bea zagri`eni za spasuvaweto na obvinetite od policijata, otkolku za zaginatite, koi po pravilo, po slu`bena dol`nost im gi {titat domovite, semejstvata i niv li~no. Naser Ziberi be{e prviot {to ja napadna policijata za strog odnos kon zatvorenicite za ubistvata. Kakva li }e bide li~nata bezbednost na Makedonec-gra|anin vo seloto, koga mo`e{e bezdu{no da se ubijat trojca policajci?

Apeliram do makedonskata javnost da pobara da se objasni fenomenot Ara~inovo, vklu~uvaj}i go objasnuvaweto na mo`nosta, vo neposredna blizina na glavniot grad na dr`avata da postoi geto na ekstremisti protiv zaedni{tvoto.