MAKEDONCITE NE KRENAA PU[KA ZA PRAVATA VO ALBANIJA

Sudbinata na Makedoncite vo Albanija ve}e e poznata. Makedoncite vo Albanija se diskriminirani, a dr`avata nerealno go prika`uva brojot na Makedoncite, veli Temelko. Taa priznava deka vo nea `iveat samo 5.000 Makedonci. No, nie kako makedonski dru{tva vo Albanija broime 120.000 Makedonci koi se ~lenovi na na{ite dru{tva, ili ako istra`uvame za brojkata, mo`ebi se pove}e od 350.000 Makedonci vo Albanija. [to e problemot so Makedoncite vo Albanija? Na prv plan, nie Makedoncite vo Albanija sme dobro organizirani. Nam ne ni fali organizirawe, ni falat potrebite i barawata {to treba da se ostvarat. Dobro, po~etokot od osnovaweto na dru{tvoto "Prespa" be{e te`ok, nema{e mnogu sloboda na zboruvawe. Me|utoa, vo posledno vreme vo Albanija se slu{na jasno i glasno deka Makedoncite ne se samo 5.000 i deka ne se zadovolni od tie minimalni prava. Zatoa organiziravme protest ~ija cel be{e jasna. Taa be{e pro~itana od albanskite vlasti koi sfatija deka nie sme del od Makedonija i dokolku se slu~i kakvo bilo zagrozuvawe na teritorijata na Republika Makedonija, nie sme so Makedonija i za Makedonija.

Spored Ustavot na Albanija, na malcinstvata im se dozvoluva samo 60 otsto obrazovanie na maj~in jazik. No, toa ne se pravi. Toa e samo vo 18 otsto od slu~aite. Ima Makedonci {to `iveat vo drugite delovi od Albanija, a nemaat dozvola da se obrazuvaat na svojot maj~in, makedonski jazik. Tie nemaat u~ili{ta. Me|utoa, i tamu kade {to e dadeno ne e vo tolkavi ramki. Na primer, vo selo Pustec ima {koluvawe od prvo do ~etvrto oddelenie na makedonski jazik i eden predmet na albanski jazik. [to se slu~uva od petto do osmo oddelenie? Samo tri predmeti se na makedonski jazik, a istorija se predava samo vo 7 oddelenie i toa samo na eden ~as. No, najlo{o vo celava rabota, iako se u~i na makedonski, e toa {to taa literatura ne e originalna. Makedonskata gramatika e prevedena od albanskata gramatika. Tamu se na{ite najgolemite zabele{ki. Toa go barame, a barame decata vo Prespa da se obrazuvaat so originalni makedonski u~ebnici, objasnuva Temelko.

Za situacijata vo Makedonija na{iot sogovornik veli deka kaj Makedoncite vo Prespa se ~uvstvuva zagri`enost i eden golem revolt. Treba so dolgo rabotewe i ubeduvawe da se smiri situacijata.

Me|utoa, samata albanska javnost, novinarite, nas n# okvalifikuvaa kako golemo ogni{te, objasnuva Temelko. Po mirovniot protest nas n# tretiraat isto kako teroristite, no nikoj od nas ne krena pu{ka da se bori vo Albanija. Nie samo upativme povik deka se borime za na{ite prava preku instituciite na sistemot. Na primer, javno ka`uvame deka Ustavot na Albanija ne go sakame. Zo{to? Vo ~lenot 20 pi{uva deka vo Albanija postojat malcinstva za koi treba da se za~uva i da se garantira kulturniot identitet, ama koi se tie malcinstva. Neka se napi{e: gr~koto, makedonskoto, vla{koto ili romskoto malcinstvo. Albanskata vlast se pla{i za ovaa rabota, bidej}i ako se napi{e, odnosno ako se napravi vistinska analiza, Albanija e multietni~ka dr`ava. Ako vleze{ vo vnatre{nosta na Albanija tamu `iveat okolu 40 do 45 osto malcinstva. Ima Grci, Vlasi, Makedoci, Romi. Od toa se pla{i albanskata Vlada i zatoa taa napravi takov vid popis. Kade se pravi popis od kancelarijata na kmetot bez da se anketira?! [to veli eden na{ Makedonec za popisot, koj regularno se izvede samo vo edno selo: Mi doa|aat doma i me pra{uvaat: "Dali ima{ nu`nik?". Zna~i, pove}e gi interesira dali imam nu`nik, otkolku dali sum Albanec, Tur~in, Makedonec ili Rom. Toa e edna krajna diskriminacija i zatoa Makedonija }e mora da ima jasna strategija za polo`bata na Makedoncite vo sosednite zemji, dodava na{iot sogovornik Edmond Temelko, pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo "Prespa" so sedi{te vo selo Pustec - Albanija.