POLITIKA

POLITIKA

INTERVJU: Prof. d-r Kimet Fetahu, Makedonec, nezavisen kandidat za pratenik vo Sobranieto na Republika Albanija

ALBANSKIOT USTAV ZABRANUVA DA SE FORMIRA PARTIJA NA NACIONALNA OSNOVA

Razgovaral: Kokan STOJ^EV

Ustavot na Republika Albanija nam ne ni dozvoluva da se organizirame kako partija, odnosno nemame pravo za vakov vid politi~ko organizirawe

Do 1947 godina imavme obrazovanie na makedonski jazik i toa {to nie povtorno barame da se otvoraat u~ili{ta vo onie krai{ta kade `iveat Makedoncite vo Albanija, ne e mnogu porazli~no od toa vreme

Na{ite indikacii velat deka vo Republika Albanija `iveat okolu 120.000 Makedonci, raspredeleni vo celata dr`ava

Kimet Fetahu, univerzitetski profesor na Rudarskiot fakultet vo Tirana, doktor po nauki koj u~el i diplomiral vo Kina, e prviot Makedonec koj kako nezavisen kandidat se kandidira na pretstojnite parlamentarni izbori vo Republika Albanija. Denovive toj prestojuva{e vo Republika Makedonija kade {to, zaedno so drugite ~lenovi na delegacijata na makedonskite dru{tva od Albanija, be{e primen od najvisokite politi~ki prestavnici vo zemjava. Negoviot prestoj vo Republika Makedonija be{e povod da razgovarame za mnogu temi {to se povrzani so polo`bata na Makedoncite vo Albanija.

MS: Koja e osnovnata pri~ina {to se kandidiravte za nezavisen pratenik?

FETAHU: Ona {to me tera da se kandidiram za nezavisen pratenik e toa {to site albanski partii odat po nacionalnata koncepcija na organizirawe na `ivotot, a Ustavot na Republika Albanija nam ne ni dozvoluva da se organizirame kako partija, odnosno nemame pravo za vakov vid politi~ko organizirawe. Toa e glavniot motiv da se kandidiram za nezavisen pratenik. Vus{nost, toa e `elba i na narodot i na celoto makedonsko naselenie {to `ivee vo oblasta Golo Brdo. Od druga strana, po desetgodi{ni aktivnosti na makedonskite dru{tva, normalno e da barame drugo nivo za da se pretstavat site interesi na Makedoncite od toj kraj.

MS: Ustavot na Republika Albanija ne im dozvoluva na Makedoncite da osnovaat politi~ka partija. Sepak, osnoven niven problem e obrazovanieto koe gi ~uvstvuva posledicite od edna zakoravena politika {to se vodela od strana na albanskata vlast.

FETAHU: ^ovek koj odi protiv obrazovanieto, toj ve}e ne odi kon Evropa. S# se znae za ovaa rabota. Stariot re`im, onoj {to vladee{e do 1990 godina, ovoj problem go vrte{e kon tabu. Do 1947 godina imavme obrazovanie na makedonski jazik i toa {to nie pak barame da se otvoraat u~ili{ta vo onie krai{ta kade `iveat Makedoncite vo Albanija, ne e mnogu porazli~no od toa vreme.

MS: Vie ste koordinator na makedonskite dru{tva vo Republika Albanija. Kade se locirani ovie dru{ta koi ja ~uvaat makedonskata kultura i pismenost?

FETAHU: Imame dru{tvo vo Prespa, potoa "Golo Brdo" vo Tirana, vo Gora. Imame fondacii "Nikola Berovski", "Sterjo Spase". Nie sme organizirani na toj na~in, no normalno, site ovie dru{ta moraat da imaat edno mislewe, eden koordinativen centar za da bideme posilni i pojaki vo odnos na na{ite barawa za pravata na Makedoncite vo Republika Albanija.

MS: Vo kontaktite so najvisokite politi~ki pretstavnici vo Republika Makedonija i so mediumite uka`avte deka se obidovte da razgovarate so nekoi albanski politi~ki partii i pritoa baravte na~in da ja poddr`at Va{ata kandidatura. Zo{to propadnaa razgovorite?

FETAHU: [tom ima{e namera na posterot da se napi{e deka kandidatot za pratenik e Makedonec, vedna{ se kr{e{e lebot. Dobro, jas gi sfa}am niv, ova pove}e e borba, a kandidiraweto e otvoreno rabota.

MS: Kolku Makedocni `iveat vo Tirana, t.e. mo`e li da se dade edna procenka za brojot na Makedocite vo Albanija?

FETAHU: Nemame to~ni podatoci, no sakame da ja doznaeme vistinskata brojka. Na{ite indikacii velat deka vo Republika Albanija `iveat okolu 120.000 Makedonci, raspredeleni vo cela Albanija. Zna~i vo Prespa, Golo Brdo, Gora, vo gradovite Elbasan, Dra~, vo Tirana i vo drugi gradovi.

MS: Kako se organizirani Makedoncite vo Tirana?

FETAHU: Nie imame eden centar, imame kancelarii i biblioteka so makedonski knigi, kompjuteri, a {estpati vo nedelata se odr`uvaat kursevi na makedonski jazik.

MS: O~ekuvate li problemi vo politi~kata kampawa i koi principi im gi nudite na izbira~ite?

FETAHU: Mislam deka tie lu|e {to `iveat vo Golo Brdo i vo Bu~ica zaslu`uvaat da gi dobijat svoite ekonomski i etni~ki prava. Jas se boram da prenesam eden glas vo albanskoto Sobranie, koj e podaleku od partiite i od militantizmot {to go eksponiraat ili od disciplinata {to ja baraat od svoite ~lenovi.

MS: Kakvi se kontaktite so visokiot komesar za malcinski prava, g. Maks van der [tul?

FETAHU: Nie na dvapati sme se sretnale i o~ekuvame Evropa navistina da obrne vnimanie i da n# sledat kako {to gi sledat rabotite okolu polo`bata na gr~koto malcinstvo vo Republika Albanija. ]e kontaktirame i ponatamu, bidej}i znaeme deka Evropa i politi~arite mnogu "spijat". Na{ata zada~a e da gi razbudime za tie pove}e da mislat na Makedoncite vo Albanija i na nivnata polo`ba.