VO SLU^AJOV NEMA "BESA", TUKU INTERES

KATARXIEV: Mislam deka ne bi trebalo bukvalno da se sfati deka se javuvaat istite procesi. Prosto e nevozmo`no, bidej}i toa bi bila golema parodija i apsurd. Nevozmo`no e zatoa {to i akterite se podrugi, so drug na~in na `ivot, drugi sfa}awa. Me|utoa, koga govorime deka se sli~ni, imame predvid nekolku raboti. Denovive imavme predlog od MANU za eliminirawe na site problemi da se izvr{i razmena na naselenie i teritorii. Toa e kompletno naiven predlog koj apsolutno ne korespondira so stvarnosta, pristapuvaweto kon negova implementacija bi bilo katastrofalno.

KATARXIEV: Da ne govorime za ona {to se slu~uvalo vo Evropa, [lezija, Ukraina, bidej}i nie imame konkreten primer za toa. Vo 1919 godina pred potpi{uvaweto na mirovniot Dogovor me|u Grcija i Bugarija, Grcija nastapuva od pozicii na pobedni~ka sila vo Prvata svetska vojna i bara so pritisok na golemite sili Bugarija da potpi{e konvencija za "dobrovolna" razmena na naselenieto. Toj predlog Grcija & go predlaga i na Jugoslavija, no taa go odbiva. Dogovorot so Bugarija e potpi{an i vrz osnova na toj proekt, od egejskiot del na Makedonija vo Bugarija (glavno od 1921 do 1930 godina) se iseleni okolu 30.000 lu|e. Preseluvaweto na tie lu|e i nivnoto izmestuvawe od sredinata vo koja `iveele e katastrofalno. Vrz osnova na taa Konvencija se iselija odreden broj Grci od Bugarija, me|utoa dodeka Grcite se koristea od pozicijata na Grcija kako pobedni~ka sila, Makedoncite bea staveni vo krajno dramati~ni uslovi. Tie ne mo`ea da bidat prisutni pri presmetuvaweto na nivnite imoti, ne mo`e{e vo nikoj slu~aj da dobijat ekvivalent na imotot so koj raspolagaa prethodno. Toa be{e predmet na manipulacii i toj problem ostava golemi luzni vo svesta na taa emigracija i toj problem ne e re{en i do deneska, bidej}i nivnite naslednici s# u{te raspolagaat so obvrznici, odnosno obligacii od neisplatena vrednost. Kako rezultat na taa Konvencija, Bugarija & gi prodade na Grcija i javnite op{testveni objekti koi imaa op{ta sopstvenost, u~ili{tata, grobi{tata, crkvite i sli~no. A, prodavaweto na ona {to ~ini emotivna vrska zna~i otkornuvawe i prekin so minatoto. Lu|eto nemaat pretstava {to zna~i toa. Ako taa ideja {to be{e iznesena vo na{ata javnost od nekoi ~lenovi na Akademijata, posledicite bi bile katastrofalni, a rezultatite u{te po`estoki. Vo krajna linija, toa ne e ni{to drugo, tuku genocid. Toa e edna fa{izoidna ideja.

KATARXIEV: U{te vo 1914 godina mo`ete da najdete informacija vo razgovorite na Jane Sandanski so pretstavnicite na albanskoto nacionalno dvi`ewe, vo koi toj e razo~aran od odnesuvaweto na albanskite rakovoditeli zatoa {to tie ve}e ~uvstvuvaat deka doa|a nivnoto vreme i deka Makedonija poradi toa {to e mnogunacionalna ne mo`e da bide sozdadena kako dr`ava, odnosno, sozdavaweto na avtonomna Makedonija tie go do`ivuvaat kako pre~ka za ostvaruvaweto na golemoalbanskata ideologija i ja odbivaat ponatamo{nata sorabotka so Sandanski. Interesni se i soznanijata na Todor Aleksandrov iska`ani vo 1923 godina vo edna negova informacija do Kominternata vo koja se veli deka apsolutno ne mo`e da im se veruva na Albancite, zatoa {to se podgotveni na potkup, na kriminal itn. Da ne govorime za drugi informacii od italijanski izvori, od izvori na mihajlovistite, kade {to se govori za korumpiranost na karakterot na Albancite. Mene mi e `al, jas ne bi sakal ova da se razbere kako diskvalifikacija na moralnite nastojnosti na Albanecot, nemam takva namera. Jas samo potsetuvam na minatoto i na toa {to nie deneska go do`ivuvame. Poglednete samo {to pravat rakovoditelite na albanskite partii, poglednete go eden Xaferi. Toj edno zboruva pred makedonskata javnost, drugo pred albanskata, treto pred svetskata javnost, a ~etvrto raboti. Prakti~no, toj se javuva kako partner so koj voop{to ne treba da se gradi doverba zatoa {to nema ni{to trajno na {to mo`e da mu se veruva, iako kaj Albancite e poznata moralnata kategorija "besa", koja e uslov za gradewe doverba. Me|utoa, vo ovoj slu~aj nema besa, tuku interes.

Isto taka, ni se povtoruvaat falsifikuvawata i negaciite na makedonskata javnost, na makedonskata nacionalna samobitnost. Ne bi sakal da izvle~am zaklu~ok deka istorijata se povtoruva, no za `al vo odnos na na{eto minato i `elbi za sorabotka so site kako ramnopravni faktori sekoga{ se odgovara so golemodr`avni aspiracii.

KATARXIEV: Toa e mnogu zna~ajno pra{awe. Jas mislam deka uslovot za izlez od ovaa situacija e, pred s#, vo svrtuvaweto kon sebe i vo podignuvaweto na patriotskata svest. No, ne patriotizam vo nacionalisti~ka smisla, tuku patriotizam ~ija cel e da ja za{titi sopstvenata dr`ava i da se izbori za nejzinoto opstojuvawe, da sozdade uslovi za ednakvi prava na site `iteli. Kolku i da se povikuvame na stranskite faktori, kolku i da se zna~ajni, najva`no e da sozdademe svest za sopstvenoto postoewe. Apatijata i nedoverbata vo koja momentalno `iveeme ne e nikakva perspektiva. Ne treba da zaboravime deka pred Vtorata svetska vojna Makedonija nema{e ni dr`ava, ni svoja inteligencija, ni kadrovska struktura, pa sepak makedonskite nacionalni sili uspeaja da sozdadat programa i da se vklu~at vo vojnata na vistinskata strana, {to dovede do sozdavawe na nacionalna dr`ava. Deneska nie imame i soodvetni dr`avni strukturi, inteligencija, voena, tehni~ka, medicinska mo`nost, koja e sposobna da iznajde na~in i perspektiva za nadminuvawe na ovaa sostojba. Ne treba da go zaboravime i toa deka ova {to sega ni se slu~uva ne e proizvod na aktuelnata sostojba, tuku na edna slepa politika vo poslednite nekolku godini i na edna svesna orientacija za ru{ewe na op{testveniot imunitet kaj gra|anite na Makedonija i sozdavawe na atmosfera na nedoverba i besperspektivnost. Za da izlezeme od ovaa situacija, politi~kite sili treba da sozdadat uslovi za nacionalno edinstvo i gradewe na patriotskata svest na makedonskiot narod.

KATARXIEV: Najnapred vo ovaa prilika mu izrazuvam blagodarnost na Institutot za nacionalna istorija {to najde sili vo ovie te{ki vremiwa da organizira izdavawe na pove}etomnata istorija. Pate{estvieto na ovoj Proekt e dosta dolgo, od 1975 godina. Taa ne be{e izdadena, iako mo`ebi toga{ ima{e podobra kadrovska struktura za izrabotka na istata, no se poka`a deka socijalizmot so svojata filozofija, na~inot na koj funkcionira{e i demokratskite odnosi doneseni do apsurd, ne ovozmo`i da se formira tim koj }e ja rakovodi aktivnosta. Zna~i, deneska kadrovskite priliki ne se podobreni, tuku se napu{ti glomazniot na~in na rakovodewe, anga`irawe na lu|eto i odlu~uvawe vo procesot na izrabotka na tekstot. Zatoa, duri po 30 godini od izleguvaweto na prviot tritomen Proekt se pojavuva vtoriot, a sega prviot i ~etvrtiot tom.

KATARXIEV: So ogled na toa deka rakovoditelite na oddelnite tomovi ili avtorite imaat kompletno pravo da gradat koncepcija, pojdovnata osnova na ovoj tom e da bide osloboden od sekakva ideologizacija, vo nego da bidat prisutni site tabu-temi, preku informacii vrz osnova na postoe~kite dokumenti i do sega objavenite studii da se dade eden argumentiran pregled i objektivna slika na istoriskiot razvoj na makedonskiot narod od 1912 do 1941 godina.

Obi~no, na{ata istoriografija nastojuva objasnuvaweto na istoriskiot razvoj na makedonskiot narod da go preto~i niz informaciite za politikata {to ja vodele sosednite propagandi i golemite sili vo opredeleno istorisko vreme. Toa ne e lo{o, no mislam deka vo princip e pogre{no, osobeno za ovoj period. Ne mo`e da se sogleduva istoriski razvoj na eden narod ako toj ne se nabquduva kako subjekt. Bez ogled na toa kolku negovoto odnesuvawe zavisi od okolnostite, sekoga{ na prv plan se stava `elbata da se bori za negovite prava i da ima opredelena programska i politi~ka cel za formirawe svoja dr`ava.

Od Ilindenskoto vostanie do krajot na Prvata svetska vojna od Makedonija se iseleni okolu 100.000 lu|e, od koi najgolem del se nao|ale vo Bugarija. Doa|aj}i vo Bugarija, taa makedonska emigracija zapo~nuva da se integrira vo op{testveno-politi~kiot `ivot na ovaa dr`ava, nezavisno od nejzinite ideolo{ki pogledi i socijalni pozicii. Taa zazema zna~aen del vo op{testveniot `ivot od sredinata vo koja{to se nao|a. Taa emigracija, ako se ima predvid politikata na Bugarija kon Makedonija, e predmet na manipulacija. Taa i sama po sebe, obiduvaj}i se da se vrati vo Makedonija, da pridonese za sopstvenoto osloboduvawe, da go podobri `ivotniot standard, stanuva `rtva na manipulacija na dr`avnata politika i predmet na nabquduvawe na sosedite i golemite sili i od nejzinoto odnesuvawe se izveduva zaklu~ok za pozicijata na t.n makedonsko pra{awe i za sodr`inata i aktivnosta vo konkretno vreme. Vakvoto nabquduvawe i dokumentirawe vo izve{taite na razli~ni zainteresirani strani za aktivnosta na makedonskata emigracija vo Bugarija, sozdava pogre{na slika za makedonskiot problem. Ottuka proizleguva zaklu~okot deka makedonskata dr`ava i nacija se produkt na Kominternata, na Tito, na komunistite i sli~no, {to apsolutno ne e to~no. No, ako se poglednat akciite {to gi sproveduvaat Makedoncite, toga{ }e go sogledame kontinuitetot na razvojot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno delo, osobeno ako se zeme predvid deka so tekot na vremeto na istoriskata scena nastapuvaat novi generacii koi ne se pod vlijanie na zemjite vo koi emigrirale, tuku se pod vlijanie na sopstvenite potrebi za identitet. Toa ne mo`eme da go najdeme vo izve{taite za aktivnostite na emigracijata, tuku }e go dobieme samo ako go promenime na~inot na prou~uvawe na dokumentacijata, vo prou~uvawe na makedonskiot subjekt vo ramkite na podelenata zemja. Toa e eden od osnovnite metodolo{ki pristapi vo ovaa kniga i zatoa se izneseni mnogu novi informacii koi do sega ne bea izvesni i se prikrivaa. Ne slu~ajno takviot razvoj go zabele`uvaa i zapadnite zemji u{te pred Kominternata da go sogleda samobitniot karakter na makedonskoto pra{awe. Taa se javuva podocna so cel da go pridobie makedonskoto naselenie za svojata politika za pobeda na socijalnata revolucija. Nie ne sme kominternovski proizvod, taa samo go prifati i sogleda toj institut "makedonsko pra{awe".

KATARXIEV: Toj period od 1912 do 1941 godina od gledna to~ka na uslovite vo koi `ivee makedonskiot narod e mra~en. Vo toj period e izvr{ena podelbata na Makedonija, prvo vo Bukure{t, potoa Vtorata balkanska vojna i potoa vo Versaj po Prvata svetska vojna. Vo toj period dojde do kompleten izraz istoriskiot porast na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Ova mo`ebi }e izgleda ~udno, no po Ilindenskoto vostanie }e dojde do izraz programsko-politi~kata orientacija na Makedoncite za sopstvena dr`ava. Po 1904 godina sosednite propagandi prezemaa sekakvi merki da gi uni{tat site {to go nosea makedonskoto nacionalno dvi`ewe. Samo vo edna godina, od 1904 do 1905 godina, se ubieni okolu 2.500 lu|e, kadar na VMORO. Toa zna~i sistematski likvidirawe na kadrovskata struktura za da se otstrani makedonskiot subjekt i da se otvori prostor za povtorno nametnuvawe na tu|ite propagandi. U~estvoto na Makedoncite vo balkanskite vojni be{e izmanipulirano i nema{e status na priznat sojuznik koj u~estvuva vo vojnata, pa vo soglasnost so toa da dobie pravo na trkaleznata masa koga se postavi pra{aweto za mirot, da se bori za svoite interesi. Ova e u{te potragi~no vo vremeto na Prvata svetska vojna. Toga{ skoro site politi~ki struewa se najdoa obezli~eni od bugarskata politika. Duri po 1918 godina, koga makedonskiot narod sfati deka Makedonija ne mo`e da se izbori za svoite interesi ako slu`i samo kako instrument vo racete na sosedite, tuku mora da pobara na~in i sredstva za da mo`e da gi izrazi sopstvenite streme`i. Vo toj period zapo~nuva bitkata protiv politikata na sosedite i toga{, tokmu poradi takvata orientacija, postoi toj mra~en period. Vo vardarskiot del ima vrhovisti~ki i golemosrpski teror, Pirinska Makedonija po padot na vladata na Aleksandar Stamboliski vo 1923 godina be{e prepu{tena na VMRO na Todor Aleksandrov i posebno Van~o Mihajlov, koj tamu izigruva{e paradr`ava i pred me|unarodnata javnost saka{e da se pretstavi kako idniot piedmont na samostojna Makedonija.

Vo toj period e i gornoxumajskiot masakr kako posledica na politikata na bugarskata Vlada, so cel da go prekinat me{aweto na komunistite vo makedonskoto nacionalno dvi`ewe, no i da go onevozmo`at negovoto osamostojuvawe kako faktor, tie go organiziraa ubistvoto na Todor Aleksandrov, so posredstvo na Van~o Mihajlov, pod rakovodstvo na ministerot za narodna odbrana i dvajca generali. Ubistvoto od 31 avgust 1924 godina e iskoristeno kako delo na komunistite za da mo`e da se manipulira levicata. Zatoa nie na 13 septemvri 1924 godina imame t.n. vartolomejska no} vo Gorna Xumaja koga se likvidirani vode~kite sili na levicata. Me|utoa, toj masakr trae nekolku godini i vo nego se likvidirani nad 400 du{i, makedonski patrioti koi vo toj period pravat is~ekor opredeluvaj}i se za makedonskata nacionalna samobitnost. Od navedenite pri~ini toa e period na nova prerodba vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, za negovo vra}awe kon izvorite pred i za vreme na Ilindenskoto vostanie. Po eliminiraweto na vrhovisti~kata organizacija vo Bugarija vo 1934 godina, vo ovoj del na Makedonija zapo~nuva sistematsko aktivirawe na makedonskite politi~ki sili i relativna sloboda. Vo toj period se javuva MANAPO, pod vlijanie na komunistite, vo 1937 godina se javuva lu~izmot, so izdavawe na spisanieto "Lu~", organ na edna pluralisti~ka grupa sostavena od lu|e opredeleni makedonski, prosrpski, probugarski itn. Ona {to e zna~ajno e deka toa e prvoto spisanie vo koe se objavuvaa tekstovi na makedonski jazik koi govorea za makedonskata istorija, za slavnite vremiwa, po~nuvaj}i od Sveti Kliment, podignuvaj}i go makedonskiot patriotizam. Zna~i, samo za {est godini po eliminirawe na terorot od Makedonija zapo~nuva edna izvonredna aktivnost na makedonskite napredni sili, koja vo 1940 godina e makedonskiot politi~ki sudir, a negov predvodnik e Komunisti~kata partija na Makedonija (ne na Jugoslavija) {to e mnogu zna~ajna odluka, ~ija cel e da se podvle~e samostojnosta na makedonskoto pra{awe na Balkanot. Vo ovoj t.n. mra~en period se izdiferencirala opredelbata na makedonskoto nacionalno dvi`ewe, a podelbata na Makedonija go eliminirala prisustvoto na konkurentskite {ovinisti~ki propagandi. Toa se pozitivnite pridobivki koi pridonesoa postepeno da po~ne da se afirmira makedonskiot jazik, prvo kako dijalekt so streme` kon negovo literaturno izrazuvawe.