PRIDONESOT NA MAKEDONCITE VO ISLAMOT

Islamot e edna od najgolemite religii vo svetot. Ovaa religija se pojavila vo Arabija i istata e zasnovana vrz u~eweto na prorokot Muhamed. Vsu{nost arapskiot zbor "islam" zna~i "predavawe" vo smisla "predavawe kon bo`jite zakoni". Sekoj {to go praktikuva islamot se narekuva musliman. Osnoven izvor na islamot e Kuranot. Kuranot e sveta kniga za muslimanite i istata (spored islamskata doktrina) e nastanata kako rezultat na otkrovenijata od Boga, koi Muhamed (kako negov prorok) gi zapi{uval vo tekot na dvaeset i dve godini i toa vo periodot od 610 godina (koga prorokot Muhamed go primil prvoto otkrovenie), pa s# do 632 godina (koga bilo zapi{ano poslednoto). Kone~nata verzija na Kuranot bila sostavena dvaesetina godini podocna. Sodr`inata na knigata e podelena na 114 suri ili poglavja, koi se podeleni na ajeti (stihovi).

Kuranot ne e samo sveta kniga za muslimanite, tuku negovata sodr`ina se smeta i kako remek-delo na toga{nata arapska literatura. Od literaturen aspekt, sodr`inata na Kuranot pretstavuva unikaten spoj pome|u poezijata i prozata.

Va`en izvor za islamot e i svetata kniga Hadit.

Osnovopolo`nikot na islamot, prorokot Muhamed, se rodil vo Meka (Arabija) vo 570 godina. Negoviot tatko umrel u{te pred da se rodi Muhamed, a majka mu umrela koga imal samo {est godini. Poradi toa, gri`ata za nego ja prezel negoviot rodnina Abu Talib. Koga porasnal, Muhamed stanal trgovec i nekolku pati ja posetil Sirija, kade se smeta deka ostvaril sredbi so tamo{nite hristijani. Potoa toj se vrabotil kaj bogatata vdovica Kadija i poradi negovata ~esnost i lojalnost brgu gi steknal nejzinite sipmatii, po {to stapile vo brak. Muhamed toga{ imal 25 godini. Spored negovata biografija, toj ~estopati odel vo edna pe{tera vo blizinata na Meka kade se molel na Boga i razmisluval okolu religioznite pra{awa. Za vreme na edna molitva, toj dobil vizija na arhangelot Gavril, koj mu se javil i go proglasil za bo`ji prorok. Postepeno Muhamed po~nal javno da gi propoveda otkrovenijata {to mu bile davani od Boga. Podocna ovie otkrovenija bile sobrani i zapi{ani na edno mesto, a toa e islamskata sveta kniga Kuran. Propovedite na Muhamed ja opfa}ale i socijalnata sfera preku stavovite deka site lu|e se isti pred Boga. Poradi toa toj se steknal so simpatii pome|u siroma{nite, dodeka bogatite vladeteli na Meka se odnesuvale kon nego so otpor i so nedoverba. Vo 615 godina, bile ubieni izvesen broj negovi sledbenici od strana na bogatite vladeteli vo Meka. Poradi toa, Muhamed naredil 83 semejstva na negovi sledbenici da se preselat vo Etiopija. Vo 619 godina, po~inale negovata sopruga Kadija i negoviot rodnina Abu Talib. Potoa Muhamed zaminal za Medina (koja toga{ se vikala Jatrib) na povik od tamo{nite `iteli. Medina se nao|a na okolu trista kilometri severno od Meka. Muhamed zaminal za Medina tokmu vo momentot koga negovite oponenti vo Meka se podgotvuvale da go ubijat. Vo Medina Muhamed organiziral praktikuvawe na islamskite rituali i vovel socijalni reformi, a bile garantirani i verskite slobodi na site gra|ani. No, i vo Medina se javile negovi oponenti, koi bile potkrepuvani od Meka. Podocna do{lo do vojna pome|u muslimanite od Medina i vlastite vo Meka. Vo 624 godina, muslimanite (iako bile poslabo vooru`eni) gi porazile mekancite. Istovremeno tie gi napa|ale mekanskite trgovski karavani, koi ja snabduvale Meka so stoki od Sirija so {to sakale ekonomski da ja oslabnat Meka. No, podocna mekancite postignale uspeh vo vojnata, pri {to stignale duri do yidinite na Medina, koja sepak ne uspeale da ja osvojat. Vo me|uvreme, Muhamed se oslobodil od svoite neprijateli, vnatre vo Medina, me|u koi, najbrojni bile nekoi Evrei. Vo 630 godina mekancite, otkako sfatile deka ne mo`at da ja porazat Medina, mu ponudile mir na Muhamed. Potoa voda~ite na razni plemiwa od Arabija do{le kaj Muhamed i go primile islamot, pa taka Muhamed stanal najmo}niot vladetel vo Arabija. Idolite od prethodnite religiozni sfa}awa bile uni{teni, a Meka stanala najsvetoto svetili{te na islamot. Na Evreite i na hristijanite im bile garantirani verskite prava, zatoa {to i samiot Muhamed priznal golem del od nivnoto u~ewe. Za vreme na svojata posledna poseta na Meka, toj izdal propoved vo koja gi sumiral svoite reformi i proglasil bratstvo pome|u muslimanite. Toj isto taka propovedal deka site lu|e se ednakvi, bez ogled na rasna ili na klasna pripadnost. Muhamed po~inal vo 632 godina vo Medina.

Kakvi bile vrskite pome|u Makedoncite i islamot? Vedna{ }e ka`eme deka islamskata kultura ima primeno izvesno vlijanie od kulturata {to Makedoncite ja pro{irile vo Arabija, t.e. vo zemjata vo koja se rodil islamot. Poznato e deka u{te Aleksandar Makedonski poka`uval golem interes kon Arabija i deka toj ispratil svoja ekspedicija so brodovi, koi plovele blizu bregot na ovaa zemja. Se znae i deka Aleksandar vo 323 godina pred Hrista planiral da ja osvoi Arabija, no deka vo toa go spre~ila smrtta vo Vavilon. No, i bez toa Arabija stanala zna~ajna sfera vo {ireweto i prifa}aweto na helenisti~kata (glavno makedonsko-gr~ka) kultura. Za ova pridonela i geografskata polo`ba na ovaa zemja (kako most pome|u istokot i zapadot), a zna~ajna uloga odigrala i trgovijata so razni proizvodi.

Vlijanieto na makedonskata kultura vo Arabija se ogleda vo toa {to u{te vo tretiot vek pred Hrista vo ovaa zemja po~nale da se kovaat pari, koi bile imitacija na makedonskite pari od vremeto na Aleksandar Makedonski. Ovie pari glavno se kovele vo gradot Gera. Na nekoi od niv duri go pi{uvalo i imeto Aleksandar. Ova najmnogu do{lo do izraz kaj monetite so pomala vrednost (oboli), koi pretstavuvale celosna imitacija na monetite na Aleksandar Makedonski, no i na monetite na makedonskata dinastija na Selevkidite. Isto bilo i so monetite biloni, koi se koristele vo Arabija, duri i vo docniot prv vek po Hrista.

Sekako deka vlijanieto na helenisti~kata (makedonska i gr~ka) kultura vo Arabija bilo prisutno i vo ostanatite sferi (umetnosta i sl.). Ova prakti~no zna~i deka ovaa kultura bila prili~no rasprostraneta vo Arabija, t.e. vo zemjata vo koja podocna }e bide sozdaden islamot.

Koga zboruvame za vrskite pome|u Makedoncite i po~etocite na islamot, da go ka`eme i toa deka mnozina istra`uva~i denes smetaat deka eden Makedonec e spomnat i vo samata islamska sveta kniga Kuran. Konkretno, se smeta deka vo ovaa islamska sveta kniga e spomnat Aleksandar Makedonski, no pod drugo ime. Vsu{nost, se smeta deka toj ovde e spomnat pod opisnoto ime Zul-Karnijan. Ovoj izraz mo`e da se prevede na nekolku na~ina. Spored bukvalniot prevod, ovoj izraz zna~i "onoj so dva roga". Germanskiot istori~ar Ulrih Vilken pi{uva deka vakvoto determinirawe na Aleksandar poteknuva od staroto egipetsko predanie, spored koe, Aleksandar e pretstaven kako "sin na Amon". Od svoja strana, sinot na Amon, vo likovnite pretstavi, sekoga{ bil prika`uvan kako lik koj na glavata ima dva mali roga. Poradi toa Vilken smeta deka ottuka poteknuva opisnoto ime na Aleksandar kako "onoj so dva roga" (Ulrih Vilken: "Aleksandar Makedonski" Skopje, 1988, str. 353). Nekoi islamski teolozi izrazot "Zul-Karnijan" go preveduvaat i opisno kako: "onoj {to `iveel vo dve generacii", {to e tesno povrzano so sodr`inata na nekoi islamski predanija za Aleksandar, konkretno za migot na negovoto ra|awe, povrzan so "spojuvaweto" na dve planeti (ili yvezdi) na neboto, za {to vo prodol`enie }e pi{uvame.

[to se odnesuva do samoto spomnuvawe na Aleksandar vo Kuranot, konkretno se smeta deka toj e spomnat vo osumnaesettata sura koja se vika "Pe{tera"(Al-Kahfi) i toa vo ajetite (stihovite) 83-98.

No, ima i takvi islamski teolozi koi smetaat deka terminot Zul-Karnijan ne se odnesuva na Aleksandar Makedonski, tuku na nekoj drug vladetel. Sepak, mo`e da se ka`e deka oficijalen stav na pove}e islamski teolozi e deka stanuva zbor tokmu za Aleksandar Makedonski. Taka, na primer, vo oficijalnata "Enciklopedija na islamot" jasno pi{uva deka i navistina Aleksandar Makedonski e spomnat vo Kuranot. Ovde ~itame:

A, sega da gi spomneme stihovite od surata 18, vo koi se smeta deka samiot Bog (Alah) go spomnal Aleksandar Makedonski pod opisnoto ime Zul-Karnijan ili vo sloboden prevod: "onoj {to `iveel vo dve generacii". Ovie stihovi glasat:

"I }e te pra{aat za Zul-Karnijan? Odgovori im: ']e vi go izrecitiram spomenot za nego'.(83)

Navistina, Nie go postavivme nego na zemjata i mu go otkrivme zna~eweto na site raboti. (84)

I taka toj pojde po patot. (85).

I koga stigna na mestoto kade sonceto zao|a, vide deka toa zao|a vo edno crno more, po {to kaj nego dojde narodot. I Nie mu rekovme: 'O, Zul-Karnijan! Ili kazni gi, ili poka`i im dobrina.(86).

A toj re~e: '[to se odnesuva do onoj {to pravi lo{o, }e go kaznime, a potoa }e bide vraten kaj svojot Gospodar za da bide kaznet so stra{na kazna.(87).

[to se odnesuva do onoj {to veruva i {to pravi dobrini, toj }e ima dobra plata i nemu }e mu gi preneseme zborovite na na{ite odredbi (88).

Potoa, toj prodol`i po patot. (89).

S# dodeka ne stigna vo zemjata kade {to sonceto izgreva, kade go najde kako izgreva nad lu|e na koi ne im dadovme za{tita od nego. (90).

I taka! Navistina ona {to be{e kaj nego go opfativme so znaewe (91).

Potoa, toj prodol`i po patot (92).

S# dodeka ne stigna me|u dve planini, kade najde lu|e, koi ne razbiraa nitu zbor. (93).

Tie rekoa: O, Zul-Karnijan! Navistina Gog i Magog sozdadoa niza nemiri vo zemjata. Saka{ li da ti dademe nagrada ako stavi{ bariera pome|u niv i nas?(94).

Toj im re~e: Ona vo {to me vostanovi mojot Gospodar e podobro. Zatoa pomognete mi so rabotnici i }e izgradam za{titna bariera pome|u vas i niv. (95).

Donesete mi blokovi od `elezo. I dodeka toj go popolni prostorot pome|u dvete planini, im re~e: 'Duvajte!", a koga se zapali ognot im re~e: 'Dajte sega da go izleam rastopeniot bakar. (96).'

Taka tie ne mo`ea da pominat, nitu da napravat dupka (97).

Toj im re~e: 'Ova e milost od mojot Gospodar, no koga Toj }e veti, }e go sramni so zemja, a vetuvaweto na mojot Gospodar sekoga{ e vistinito! ' (98).

Glavna indicija za poistovetuvaweto na Aleksandar Makedonski so "Zul Karnijan" e faktot {to obajcata patuvale vo, za niv, dotoga{ nepoznati zemji. Ovde sekako e i samoto ime Zul-Karnijan, koe rekovme deka bukvalno prevedeno zna~i "onoj so dva roga", {to mo`e da se odnesuva samo na Aleksandar Makedonski, t.e. na negovata postara pretstava kako sin na Amon, za koj, pak, rekovme deka sekoga{ bil pretstavuvan kako ~ovek so dva mali roga na glavata. Tokmu kako takov Aleksandar ostanal zapameten vo islamskata tradicija i ostanal dlaboko po~ituvan od muslimanite.

Nekoi (pred s# hristijanski) istra`uva~i smetaat deka storijata za Aleksandar Makedonski, koja e predadena vo Kuranot, pretstavuva adaptacija na nekoja postara legenda za nego. Vakviot stav e prifaten i vo Enciklopedija Britanika, kade vo vrska so ova ~itame:

"Spomnuvaweto na Aleksandar od strana na Muhamed kako 'onoj so dva roga'(18,82) e prevzemeno od edna romansa za Aleksandar koja bila popularna srede nestorijanskite hristijani vo 7 vek vo svojata siriska varijanta".

No, islamskite teolozi ova go negiraat, naveduvaj}i podatoci deka vo vremeto na sozdavaweto na tekstot na Kuranot te{ko mo`ele da bidat dostapni legendite i predanijata za Aleksandar Makedonski. Polemiki okolu ova pra{awe se vodat do denes.