Provokaciite na Risto Popovski

(Povod: Pismoto na Risto Popovski so naslov "Koj ja dele{e i koj ja deli Makedonija?", "Makedonsko sonce" br. 362)

Od bezbrojnite izjavi od visoki zapadni politi~ari so poddr{ka za RM, }e izdvojam samo nekolku ponovi. Generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, na krajot na maj ovaa godina vo Budimpe{ta izjavi:

"NATO celosno go poddr`uva teritorijalniot integritet i suverenitet na Makedonija. Alijansata ostro gi osuduva napadite na albanskite TERORISTI (podvlekuvaweto e moe) vo Makedonija i gi povikuva itno da go prekinat ognot".

Otprilika vo isto vreme porane{niot ambasador na SAD vo RM, Kristofer Hil (~ii soveti vo vrska so Balkanot i denes gi koristi vladata na SAD), vo Vilnus (Litvanija) izjavi:

"Teroristite se la`at ako ja o~ekuvaat istata onaa poddr{ka koja NATO im ja dade na kosovskite Albanci za vreme na re`imot na porane{niot jugoslovenski pretsedatel Milo{evi}... Eventualnite intervencii vo Ustavot na Makedonija ne mo`at da odat vo pravec na konstituirawe na Makedonija kako binacionalna dr`ava".

Istovremeno vo renomiraniot dneven vesnik "Utrinski vesnik" se pojavi sledniot naslov: "Liderite na PDP i DPA ne go izdr`aa diplomatskiot pritisok na evropskiot komesar Havier Solana ... i prizrenskata deklaracija ja proglasija za nevalidna" (Vo prodol`enie na ovaa statija objavena na 30.5.2001, str. 3, se zboruva za lekcijata {to Solana im ja odr`a na Xaferi i Imeri, po koja tie se otka`aa od dokumentot {to go potpi{aa so teroristite. Prakti~no, Solana javno gi napravi sme{ni obajcata).

Ne znam kako ovie izjavi (koi ne se i edinstveni, tuku se samo mal del od okeanot sli~ni na niv) }e dejstvuvaat vrz raznite provokatori od tipot na Risto Popovski, na nekoj si DS i na drugi kako niv, koi se obiduvaat da poseat omraza srede etni~kite Makedonci kon me|unarodnata zaednica, no sakam najdobronamerno da uka`am na Redakcijata na "Makedonsko sonce" malku poodgovorno da se odnesuva kon informaciite {to gi plasira vo vrska so ova. Nesfatlivo e kako mo`e{e vo MS da ne se objavi govorot na amerikanskiot pretsedatel Bu{, koj celosno be{e vo polza na Makedonija, a namesto toa da se objavuvaat re~isi vo sekoj vtor broj blujanici od Risto Popovski i sli~ni na nego provokatori. Taka e i so preostanatite mnogubrojni izjavi na zapadni politi~ari so poddr{ka na RM, koi za `al izostanaa od stranicite na MS. Ta belki promakedonskite izjavite na Xorx Bu{ se pova`ni od provokaciite na Popovski. Ili mo`ebi ne?

A, sega da se navratam na doti~niot Popovski. Ovoj gospodin pravi pove}ekratna {teta za Makedonija. Najprvo da potsetam na negovite zalo`bi spored koi Makedonija trebalo da go imitira re`imot na Milo{evi} i da se sprotivstavi na NATO i na SAD, istovremeno pravej}i "voen sojuz" so Rusija i so Kina (!?). Zna~i, toj }e si sedi vo Germanija, a nie ovde }e treba da se "borime" protiv NATO.

Dali Popovski e tolku naiven, pa ne znae deka vakvite naludni~avi idei im odat celosno vo prilog na golemoalbanskite {ovinisti, no i na preostanatite neprijateli na Makedonija? Sekako deka ne. Popovski dobro znae deka voen sojuz pome|u Rusija i Kina ne samo {to voop{to ne postoi, tuku i deka Rusija ima odli~ni odnosi so SAD. Ponatamu, Popovski dobro znae i deka Kina nikoga{ nema da vleze vo vojna so NATO zaradi Makedonija (se vide kako reagira{e Kina za vreme na krizata vo SRJ). Popovski odli~no znae i deka site balkanski zemji denes itaat kon ~lenstvo vo NATO (najnov e slu~ajot so SRJ). Zna~i, Popovski dobro gi znae site ovie raboti, pa sepak pu{ta provokacii koi se direktno naso~eni kon sozdavawe konfrontacija pome|u RM i me|unarodnata zaednica.

Pa, zo{to go pravi seto ova? Nema drug odgovor, osven deka Popovski dobro znae oti toa e najlesniot na~in da ja snema Makedonija kako dr`ava. Nemam ni{to protiv da se sprotivstavime na Zapad dokolku toj Zapad i navistina otvoreno po~ne da raboti na uni{tuvawe na RM, no da se sprotivstavuvame vo migovi koga ottamu dobivame poddr{ka (iako mo`ebi ne najidealna, no sepak - poddr{ka), takvo ne{to mo`at da baraat samo krajni naivnici, afektivni "komuwari" zatrueni so patolo{ka omraza kon Zapad ili plateni {pioni na tu|ite kontraizvestitelni slu`bi, maskirani pod maskata na "makedonski patrioti".

No, Popovski ne pravi {teta na Makedonija samo vo oblasta na aktuelnata politika, tuku toj pravi golema {teta i vo oblasta na istorijata.

Vo vrska so ova }e poso~am deka e o~igledno oti argumentite {to gi pi{uvam vo polza na makedonskata istorija od poodamna mu se trn vo okoto na Risto Popovski. Toj dosega vo "Makedonsko sonce" nema objaveno nitu eden tekst protiv gr~kata ili protiv bugarskata propaganda. Re~isi site negovi nekolku dosega{ni napisi vo "Makedonsko sonce" se protiv moite pi{uvawa so koi toj e patolo{ki opsednat. So ova toj se stavi vo ist ko{ so golemogr~kite i so golemobugarskite antimakedonski subjekti koi so istiot nekulturen jazik, bez nikakvi argumenti, gi napa|aat istoriskite podatoci za na{ata slavna istorija {to gi obelodenuvam vo "Makedonsko sonce".

Potenciram pred ~itatelite deka jas kako li~nost ovde voop{to ne sum va`en. Ne se va`ni ni moite politi~ki ubeduvawa za ili protiv NATO (istoriskite napisi se edna rabota, a politi~kite ubeduvawa se sosema druga rabota). Od negovoto pismo jasno se gleda deka cel na negovite napadi se istoriskite argumenti {to gi obelodenuvam pred makedonskata javnost. Ova zna~i deka prakti~no Popovski (bez nikakvi argumenti) gi napa|a moite brojni tekstovi vo koi ja doka`uvam zasebnosta i drevnosta na makedonskata nacija, gi napa|a i tekstovite vo koi gi doka`uvam na{ite vrski so drevnite Makedonci, gi napa|a i tekstovite vo koi ja razobli~iv dokraj golemobugarskata propaganda, gi napa|a tekstovite vo koi uka`av na niza "dupki" vo gr~kata istoriografija, gi napa|a tekstovite vo koi poso~iv na gramadniot udel {to Makedoncite go ostavile vo svetskata civilizacija, a posebno vo hristijanstvoto, a napa|a u{te eden cel kup drugi raboti {to gi objaviv vo polza na na{ata slavna istorija i nacija - raboti koi jas ne gi izmisliv, tuku vo najgolema mera gi crpev od svetski poznati avtoriteti, {to zna~i deka Popovski indirektno i niv gi napa|a.

No, {tom podatocite za zasebnosta na makedonskata nacija (koi Popovski gi napa|a) mu pre~at, ajde da vidime nekoi od negovite "istoriski pi{uvawa". Od ona {to go imam pro~itano od nego se gleda deka osven navredi protiv celokupnata dosega{na makedonska istoriografija, toj ne nudi nikakvi istoriski argumenti, tuku samo sopstvena fantazija, izmislici i besmislici. Samo kako primer }e spomnam eden negov napis vo koj toj na najbezobyiren na~in pi{uva deka majkata na Aleksandar Makedonski ne se vikala Olimpija, tuku deka se vikala - Marija (!?). Vakov falsifikat i vakvo skvernavewe na makedonskata istorija odamna ne sum pro~ital. O~igledno deka makedonskoto ime Olimpija (koe poteknuva od imeto na makedonskata planina Olimp i koe go nosela majkata na Aleksandar, inaku po poteklo od Epir) mu pre~i na Popovski, pa se obiduva istoto da i go "promeni" so imeto Marija (koe vsu{nost ne e drevnomakedonsko ime, tuku e koine-forma na evrejskoto ime Mirjam). Zo{to Popovski se obidel da ja evreizira majkata na Aleksandar? Koj mu nara~al da napi{e vakov falsifikat? Dali toj ne znae deka vakviot falsifikat nabrgu debelo }e po~nat da go koristat gr~kite i bugarskite istori~ari za da se potsmevaat na "na{ata" istoriografija? Toa li e celta na Popovski?

Aleksandar Donski


Odgovor na pismoto od Du{an Stojanov

(Povod: Pismoto na Du{an Stojanov so naslov "Povr{nost i nerazbirawe", "Makedonsko sonce" br. 362)

Odgovaram i na pismoto od nekojsi Du{an Stojanov. Jas nikade ne go osporiv demokratskoto pravo na malubrojnite demonstranti protiv NATO, t.e. na nivnite barawa Makedonija da pojde po stapkite na Milo{evi} i da se konfrontira so me|unarodnata zaednica (za potoa {to pobrgu da ja snema), no ni DS nema pravo da go ospori moeto demokratsko pravo da reagiram na ovie demonstracii.

O~igledno deka DS nema jasni pretstavi za demokratijata. DS se obiduva bez nitu eden argument da gi omalova`i moite istoriski pi{uvawa. Toj se povikuva na MANU, bez da znae deka recenzent na mojata prva istoriska kniga e tokmu akademik od MANU (Bla`e Ristovski). Bi bilo dobro DS da ponudi argumenti za vakvite kvalifikacii, zatoa {to vo sprotivno ispa|a deka negovite napadi se pove}e rezultat na potrebata od negovo afektivno "psiholo{ko praznewe" (vo stilot: ako ne mo`e{ so argumenti, napadni so navredi, samo za da ti olesni na du{ata).

DS pi{uva deka navodno jas sum izmislil deka Velika Britanija na Makedoncite im nudela nezavisna dr`ava vo ~etiriesettite godini. Od druga strana, na po~etokot od svoeto pismo sebesi saka da se pretstavi kako "dobar poznava~" na makedonskata istorija ({tom dava "stru~ni" kvalifikacii na moite tekstovi). [tom e tolku "stru~en" vo istorijata DS trebalo da znae deka i navistina Velika Britanija nudela nezavisna dr`ava na Makedoncite, no pod uslov taa da bide demokratska, a ne komunisti~ka! Ova, po s# izgleda, DS te{ko mo`e da go sfati. Voop{to lu|eto koi imaat vgraden ~ip so omraza protiv Zapad, ne mo`at da prifatat deka za Makedoncite imalo pozitivni ponudi i von komunisti~kite zemji. Britanija & pomagala na Grcija, no samo vo borbata protiv levo orientiranite Makedonci! Istovremeno Britanija im nudela na Makedoncite demokratska makedonska dr`ava. Vo interes na prostorot }e spomneme samo edno svedo{tvo vo vrska so ova. Gr~kiot lekar Joanidis, pred Anketnata komisija na OON, vo vtorata polovina na ~etiriesettite godini ja dal slednata izjava:

"Avtonomisti~koto dvi`ewe kaj Makedoncite be{e propagirano i se pravea obidi toa da dobie organizirana forma. Me|utoa, seto toa nema nikakva vrska so Jugoslavija, tuku so akcijata {to ja vodea angliskiot kapetan za vrska Evans i angliskiot konzul Hil. Vedna{ otkako Hil dojde vo Lerin, po~na da gi obikoluva site sela vo toj kraj, gi sobira{e selanite i im zboruva{e za avtonomisti~koto dvi`ewe. Se se}avam deka dojde vo seloto Meliti, kade {to naredi da se soberat site selani, po {to odr`a govor vo koj re~e: 'Vie Makedoncite treba site do eden da pristapite vo organizacijata VMRO. Samo ako se obedinat site oblasti od Jugoslavija, Bugarija i Grcija vo koi `iveat Makedonci, vie }e }e uspeete da sozdadete golema Makedonija. Samo ako se sozdade takva dr`ava i ako se stavi pod protektorat na SAD i na Anglija vie }e dojdete do sloboda". (Citatot e od statijata "Problemot na Egejska Makedonija" od Dimitar Vlahov, vo Zbornikot "Slovensko bratstvo", Belgrad, 1947, str. 463).

DS gi obvinuva dene{nite vladi na V.Britanija, Francija i Germanija zatoa {to svoevremeno ovie dr`avi go potpi{ale Bukure{kiot dogovor. Pogolema glupost odamna nemam pro~itano! Zna~i, spored logikata na DS, dene{niot pretsedatel na SRJ Ko{tunica bi trebalo da bide vinoven za gre{kite na Milo{evi}. Ili sega{niot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{, bi trebalo da bide vinoven za Vietnamskata vojna. Ili dene{niot demokratski izbran pretsedatel na Romanija bi trebalo da bide vinoven za diktaturata na ^au{esku. Ili dene{niot pretsedatel na Germanija bi trebalo da bide vinoven za zlodelata na Hitler. Vakvi primeri ima bezbroj i so vakvata logika na DS u{te edna{ se potvrduva negovata afektivna omraza kon Zapad.

Na krajot ne mo`am, a da ne uka`am na eden klasi~en primer na primitivizam. Imeno i DS i Popovski o~igledno deka me{aat "babi i `abi", t.e. gi me{aat moite istoriski napisi so moite politi~ki stavovi. DS samiot pi{uva deka gi sledel moite istoriski napisi (ako ne mu se dopa|ale, koj go teral da gi ~ita, t.e. da gi sledi?), no otkako go doprev vo "bolnata to~ka" (afektivnata omraza kon Zapad), naedna{ za nego moite istoriski pi{uvawa "ne ~inat" (!?). Go povikuvam DS da odgovori ako navistina ne ~inat moite istoriski pi{uvawa, zo{to ne se javil dosega na polemika so argumenti, ami se javuva sega koga argumentirano se sprotivstavuvam na opasnata i nerazumna tendencija na sprotivstavuvawe na RM protiv me|unarodnata zaednica {to ja forsiraat malubrojni poedinci.

Aleksandar Donski


Preambulata da ne se menuva

Do rakovodstvoto na VMRO-DPMNE, SDSM, VMRO-VMRO, Liberalnata Partija

Po~ituvani dami i gospoda,

Vi pi{uvame vo vrska so politi~kata i bezbednosnata kriza vo Republika Makedonija predizvikana od upadot na albanskite teroristi~ki paravoeni formacii. Nastanite povrzani so ovaa kriza gi sledime so golema budnost i zagri`enost, bidejki sme svesni deka stanuva zbor za sudbinata na makedonskata dr`ava i makedonskiot narod. Se nadevame deka formiraweto na {irokata vladina koalicija }e pridonese za izolirawe na teroristi~kite formacii i nivniot potpoln poraz na voen i politi~ki plan.

Me|utoa, istovremeno stravuvame deka re{enijata predlo`eni od NATO i EU za nadminuvawe na krizata }e dovedat do potkopuvawe na identitetot na makedonskiot narod i zagrozuvawe na opstanokot na dr`avata. Posebno n# zagri`uva nastojuvaweto na me|unarodnata zaednica i na albanskiot politi~ki blok za promena na Preambulata na Ustavot za da se konstituira RM kako "gra|anska dr`ava". Smetame deka vo normativniot del na Ustavot jasno se izrazuva gra|anskiot karakter na Republika Makedonija i deka nositeli na suverenosta se site dr`avjani na Makedonija. Me|utoa, istoriski fakt e deka RM e dr`ava za koja najmnogu se borel makedonskiot narod kako izraz na svojot streme` za za~uvuvawe na makedonskiot idenititet. Zatoa, smetame deka e sosema prirodno i na mesto da ostane vo Preambulata na Ustavot formulacijata: "..Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite i drugite nacionalnosti koi `iveat vo Republika Makedonija". Vakvite i sli~ni formulacii postojat vo ustavite na pove}e evropski zemji kako Hrvatska, Estonija, Albanija, Grcija, Danska itn.

Zamenata na ovaa formulacija so druga vo koja ne se spomnuva makedonskiot narod, tuku se izrazuva "~ist gra|anski koncept" te{ko }e go pogodi identitetot na makedonskiot narod ne samo vo Republika Makedonija, tuku i vo sosednite zemji kade {to `iveat Makedonci. Ako Makedonija vo nekoja izmeneta Preambula ne e nacionalna dr`ava na makedonskiot narod, toga{ kako }e se brani i potvrdi postoeweto na makedonskiot narod ne samo vo zemjava, tuku i vo sosednite dr`avi, posebno koga Grcija i Bugarija ne priznavaat deka `iveat Makedonci nitu vo Republika Makedonija, nitu vo koj bilo drug del od Balkanot? Kako }e se brani ustavnoto ime na dr`avata za koe Grcija denovive nudi razni re{enija?

Isto taka, izmena na Preambulata so koja bi se ovozmo`ilo vklu~uvaweto na albanskata narodnost ili drugite malcinstva kako konstitutivni narodi i priznavaweto na nivnite jazici kako oficijalni, zna~itelno }e gi pottikne dezintegrativnite procesi vo dr`avava, a posebno streme`ite na elementi od albanskoto malcinstvo za federalizacija i kone~no za otcepuvawe.

Nie ne sme protiv podobruvaweto na op{tata polo`ba na malcinstvata vo instituciite na sistemot, obrazovniot sistem i vo dr`avnata administracija preku odredeni programi, kvoti itn. Gi poddr`uvame ustavnite odredbi koi im davaat na nacionalnostite vo dr`avata mo`nost da go razvivaat i neguvaat svojot kulturen, religiozen i etni~ki identitet i da gi za~uvuvaat svoite jazici. Smetame deka obrazovanieto vo osnovnite i srednite u~ili{ta na jazicite na nacionalnostite pridonesuva za postignuvawe na taa cel. Go poddr`uvame pravoto na sekoe malcinstvo da izdava publikacii i vesnici i da bide prisutno vo radio i televiziskata mre`a so svoite programi i informativni bilteni. Smetame deka po~ituvaweto na pravata na malcinstvata vo Makedonija e va`en preduslov za uspe{na i dolgotrajna stabilizacija na politi~kata, bezbednosnata i ekonomskata polo`ba vo zemjata. No, toa ne smee da se napravi na smetka na vitalnite interesi na makedonskiot narod. Sozdavaweto na ~uvstvo na zagrozenost kaj mnozinskiot makedonski narod mo`e mo{ne negativno da vlijae vrz sostojbite vo Republika Makedonija.

Kako organizacija sostavena od li~nosti zagri`eni za sudbinata na makedonskiot narod i Republika Makedonija - ~ie zacvrstuvawe kako pravna i demokratska dr`ava go smetame kako biten element za za~uvuvawe na na{iot identitet vo Avstralija i {irum svetot - nie najiskreno se nadevame deka koalicionata Vlada, vodejki smetka za nacionalnite interesi na Makedonija, }e go zeme predvid na{eto mislewe za gorenavedenite pra{awa pri donesuvaweto soodvetni odluki povrzani so niv. Se nadevame deka ovie odluki }e go zajaknat suverenitetot i teritorijalniot integritet na RM.

D-r Kris Popov,

Avstralisko-makedonski komitet za ~ove~ki prava

Melburn, Avstralija