NA MAKEDONCITE VO BUGARIJA IM E ODZEMENO PRAVOTO NA ZDRU@UVAWE

KAL^EV: Na Konferencijata bev pokanet kako pretsedatel na Bugarskata filozofska asocijacija. Jas sum profesor po filozofija na Sofiskiot univerzitet. Osven toa, vo Bugarija so pomo{ na amerikanskiot Univerzitet, so filozofi od site balkanski zemji, vo tie ramki i od Makedonija koja be{e pretstavena od profesorot Kiril Temkov, nie sozdadovme Asocijacija na filozofite od zemjite vo Jugoisto~na Evropa. Istata si opredeli celi da raboti za sozdavawe nova duhovna klima vo odnosite me|u balkanskite zemji i narodi. Taka, mene mi be{e uka`ana ~est da bidam izbran za pretsedatel na taa nova regionalna balkanska filozofska asocijacija. Tokmu vo toa svojstvo sum tuka, da podnesam eden referat na Konferencijata.

KAL^EV: Na{eto Dru{tvo e formirano pred {est godini po inicijativa na edna grupa univerzitetski profesori i nau~ni istra`uva~i od Bugarskata akademija na naukite. Toa Dru{tvo be{e registrirano po soodveten red vo bugarskiot sud soglasno na{ite zakoni. Toa e celosno legitimno i prosleduva edna osnovna cel - da se raboti na neprekinato podobruvawe na odnosite me|u dvata sosedni i prijatelski narodi. Ona {to e mnogu va`no za na{eto Dru{tvo, koe ne e mnogu golemo i masovno, e deka znae da zazeme pozicija po osnovnite pra{awa me|u Makedonija i Bugarija. Toa {to go razlikuva od drugite e {to vo nego ~lenuvaat bugarski gra|ani, ne samo takvi koi se opredeluvaat kako etni~ki Bugari, tuku i gra|ani na Bugarija koi se opredeluvaat kako Makedonci. Jas, na primer, kako pretsedatel na Dru{tvoto sum Bugarin i nemam ni{to po poteklo od Makedonija. Zamenik-pretsedatelot, moj kolega docent, Georgi Radulov se opredeluva kako Makedonec i e poznat vo Makedonija po negovata kniga "Istorija na Makedonija". Pretsedatelot na kontrolniot sovet, Yvezdomir Stefanov, biznismen, isto taka se opredeluva kako Makedonec. Nie gledame deka vo me|usebnite odnosi Bugarin-Makedonec, me|u ~lenovite na Dru{tvoto sme mnogu dobri prijateli i kolegi i toa pretstavuva eden originalen mini-model na odnosite {to treba da postojat me|u Makedonija i Bugarija. Zatoa, smetam deka vo duhot na Ramkovnata konvencija za malcinstvata, koja makar i so malo zadocnuvawe bugarskata Vlada ja potpi{a i utvrdi, treba da se odi kon edno otvoreno priznavawe na fakti~kata sostojba. Nema zna~ewe kolkava e brojnosta i prisutnosta na makedonskiot etnos vo Bugarija, ili na bugarskiot vo Makedonija. Lu|eto treba da bidat ostaveni, vo soglasnost so evropskite konvencii, sami da se opredelat na koj etnos pripa|aat. Toa e pra{awe na tolerancija, pra{awe na eden multietni~ki model {to se isprobuva kako vo Bugarija, taka i vo Makedonija. Jas mislam deka na{ite dve zemji, iako sega ima komplikacii, mo`at da bidat dobar primer na multietni~ki model, na po~ituvawe na pravata na drugiot. Kaj vas toa se odnesuva vo relaciite so albanskiot, a kaj nas so turskiot etnos, taka {to na{eto Dru{tvo se bori za po~ituvawe na evropskite normi, standardi i pravata na ~ovekot, od gledna to~ka na malcinstvata. Zatoa nie ne se pritesnuvavme, ne se kolebavme toga{ koga kako Dru{tvo ja izrazuvavme oficijalnata pozicija javno, po~ituvaj}i ja neophodnosta oficijalnite bugarski vlasti da ja prifatat taa situacija.

KAL^EV: Da, nie imame problemi. Pra{aweto e sosema na mesto. Nie imame problemi vo taa smisla {to neosnovano n# navreduvaat i n# poni`uvaat nekoi pozapaleni, bi gi narekol golemobugari, kakov {to e porane{niot javen obvinitel, Ivan Tatar~ev, koj e povrzan so semejstvoto Tatar~evi od kade poteknuva eden od osnova~ite na MPO. Toj se nafrli protiv nas i n# nare~e nacionalni predavnici. Jas mislam deka takvata pozicija e neadekvatna, toa e anahronizam, koj ne odgovara na realnata sostojba i na barawata od evropski karakter koi treba da se po~ituvaat. Nie ne se pokolebavme da izrazime nezadovolstvo i somnenie za ispravnosta na re{enieto od pred nekoe vreme na na{iot Ustaven sud koj fakti~ki ja zabrani partijata OMO-Ilinden, organizacija {to be{e povrzana so za{tita na pravata na etni~koto makedonsko malcinstvo vo Bugarija. Zatoa, vo konteks na pra{aweto, nie imavme problemi, komplikacii, neosnovani kritiki i napadi vo pe~atot, so podbivna, drska sodr`ina. No, nie znaeme deka ima edna mnogu ubava bugarska pogovorka koja veli: "Ako se pla{i{ da vleze{ vo burata, nema smisla voop{to da po~nuva{ ne{to", ili: "Ako se fati{ na oroto, i pokraj s# {to mo`at da ti pravat, da te zadevaat, ti treba da go odigra{ do kraj".

KAL^EV: Jas mislam deka ima ne{ta koi mo`e da gi opredelime kako obespokojuva~ki. ]e predo~am eden fakt. Nim vo momentov fakti~ki im e odzemeno pravoto na zdru`uvawe. Osven toa, jas mislam koga }e se postavi pra{aweto za postoewe na makedonskiot jazik, za odnosite, razlikite i sostojbata me|u makedonskiot i bugarskiot jazik. Vo na{ata sredina od lingvistite, a isto taka i od istori~arite se projavuva edno nedorazbirawe. Kaj na{ite istori~ari, }e ka`am za `al, mnogu retko mo`e da se najde ~ovek koj }e go priznae postoeweto na makedonskata istorija, na tipi~na tradicionalna makedonska kultura, na toa deka makedonskiot narod e eden poseben, subjektiven, kolku i da e povrzan so bugarskiot narod. Dvata naroda i dvata jazika se mnogu bliski, no ima i momenti {to zboruvaat za ne{to razli~no, za toa deka tie se posebni. Od taa gledna to~ka, edna od osnovnite celi na na{eto Dru{tvo e, ako mo`e taka da se izrazam, nie da se obiduvame da im parirame na edni krajnosti koi kaj nas se manifestiraat od VMRO, od bugarskata organizacija VMRO, koja{to do neodamna ima{e svoi pretstavnici vo posledniot parlamentaren sostav, ~ii voda~i pak direktno go odrekuvaat kako postoeweto na makedonskiot narod, taka i postoeweto na makedonskiot jazik. Tie smetaat deka celoto naselenie vo Republika Makedonija e bugarsko ili barem od bugarsko poteklo, od bugarski koren. Toa e dlaboko anahrona pozicija, antievropska. Toa e pozicija {to nema ni{to zaedni~ko so realnata situacija i e ve{ta~ki sozdadena. Taa mo`e da im koristi samo na edni dlaboki golemobugarski i patriotski (vo lo{a smisla na toj zbor) celi i interesi.

KAL^EV: Mislam deka vo momentov bugarsko-makedonskite odnosi mo`at da se karakteriziraat kako normalni. No, istovremeno }e ka`am deka od strana na bugarskata op{testvenost i na bugarskata Vlada bi mo`elo da se anga`ira edna podirektna pozicija po odnos na soobrazuvaweto na evropskite standardi vo odnosite me|u narodite i dr`avite. Go imam predvid toa deka vo vrska so kompliciranata sostojba vo Makedonija vo momentov, ovie denovi vo na{ata zemja, spored mene, neosnovano se histerizira situacijata. Jas razbrav, otkako dojdov tuka i prestojuvav dva dena, deka vo Bugarija se tvrde{e oti e mo`no pretstojnite parlamentarni izbori na 17 juni da bidat odlo`eni zaradi situacijata vo Makedonija. Na{eto Ministerstvo za nadvore{ni raboti pred desetina dena izleze so predupreduvawe kon Bugarite da ne patuvaat vo Makedonija, osven samo vo kraen slu~aj. Duri, na {ega re~eno, mojata sopruga se obespokojuva{e koga jas zaminuvav navamu. Za da ja smiram, jas otidov kaj makedonskiot ambasador vo Sofija, so koj mnogu dobro se poznavam, gospodinot Qubi{a Georgievski, so cel da dobijam uveruvawe deka rabotite vo Makedonija se stabilni. Otkako dojdov kaj vas, vidov deka i pokraj komplikaciite i uslo`nuvawata, sostojbata e spokojna i sosem ne mo`e da se zboruva za nekakva osobeno te{ka situacija. Sakam da ka`am deka imam vpe~atok oti vo nekoi slu~ai vo Bugarija nekoi sredini kako da se zainteresirani da se razgori sostojbata okolu Albanija i kako na nekoi lu|e da im se saka da bidat isprateni duri i vooru`eni sili od sosednite zemji, se razbira i od Bugarija, za da & "pomognat" na Makedonija vo ovoj te`ok moment. Jas mislam deka treba pospokojno da se gleda na odnosite, so pogolema uverenost da veruvame deka makedonskata Vlada e vo mo`nost sama da ja kontrolira sostojbata i ne daj Bo`e da se stigne do situacija koga treba da ima nekakvo nadvore{no me{awe. No, smetam deka od strana na javnosta, ponekoga{ pod formata na zagri`enost za polo`bata vo taa bliska, prijatelska za nas sosedna zemja, kako {to e Republika Makedonija, nepotrebno se reagira taka emocionalno, {to mo`e da vlijae vrz to~nosta i objektivnosta na procenkite za toa {to stanuva vo Makedonija vo momentov.

KAL^EV: Kolku {to mo`ev da se informiram po doa|aweto vo Makedonija, ve}e ima novi momenti vo razvojot na sostojbata. Mislam deka nema protivre~nosti me|u pozicijata na makedonskata Vlada i me|unarodniot faktor deka so teroristi nikakvi pregovori ne mo`at da se vodat i deka sekoj politi~ki lider koj pristapuva kon takvi tajni pregovori, vr{i politi~ko predavstvo na edna op{ta kauza, koja ne e samo kauza na balkanskiot region za mir i stabilnost, tuku i na Evropskata zaednica, a mo`e da se ka`e i vo svetski ramki. Ne bi smeelo da se dopu{ti u{te pogolemo uslo`nuvawe na situacijata i zatoa, spored mene kako filozof i nabquduva~, dve raboti treba da se napravat: seriozna cvrstina vo politikata vo odnos na teroristite - nikakvi pregovori so niv, i vo isto vreme brz i ostar, i voen vo taa smisla, odgovor na nivnite provokacii. S# so cel da mo`e da se obezbedi mirno re{avawe na krizata i da ne se dozvoli eskalacija na napnatosta koja, kako {to pretska`uvaat nekoi lo{i proroci, bi mo`ela da dovede do opasen razvoj, do vojna na Balkanot. Toa treba po sekoja cena da bide spre~eno za da ne stane docna.

Kaj na{ite istori~ari, }e ka`am za `al, mnogu retko mo`e da se najde ~ovek koj }e go priznae postoeweto na makedonskata istorija, na tipi~na tradicionalna makedonska kultura, na toa deka makedonskiot narod e eden poseben, subjektiven, kolku i da e povrzan so bugarskiot narod. Dvata naroda i dvata jazika se mnogu bliski, no ima i momenti {to zboruvaat za ne{to razli~no, za toa deka tie se posebni.

Na{eto Dru{tvo e formirano pred {est godini po inicijativa na edna grupa univerzitetski profesori i nau~ni istra`uva~i od Bugarskata akademija na naukite. Toa Dru{tvo be{e registrirano po soodveten red vo bugarskiot sud soglasno na{ite zakoni. Toa e celosno legitimno i prosleduva edna osnovna cel - da se raboti na neprekinato podobruvawe na odnosite me|u dvata sosedni i prijatelski narodi. Ona {to e mnogu va`no za na{eto Dru{tvo, koe ne e mnogu golemo i masovno, e deka znae da zazeme pozicija po osnovnite pra{awa me|u Makedonija i Bugarija. Toa {to go razlikuva od drugite e {to vo nego ~lenuvaat bugarski gra|ani, ne samo takvi koi se opredeluvaat kako etni~ki Bugari, tuku i gra|ani na Bugarija koi se opredeluvaat kako Makedonci. Jas, na primer, kako pretsedatel na Dru{tvoto sum Bugarin i nemam ni{to po poteklo od Makedonija. Zamenik-pretsedatelot, moj kolega docent, Georgi Radulov se opredeluva kako Makedonec i e poznat vo Makedonija po negovata kniga "Istorija na Makedonija". Pretsedatelot na kontrolniot sovet, Yvezdomir Stefanov, biznismen, isto taka se opredeluva kako Makedonec.

Nie ne se pokolebavme da izrazime nezadovolstvo i somnenie za ispravnosta na re{enieto od pred nekoe vreme na na{iot Ustaven sud koj fakti~ki ja zabrani partijata OMO-Ilinden, organizacija {to be{e povrzana so za{tita na pravata na etni~koto makedonsko malcinstvo vo Bugarija. Zatoa, nie imavme problemi, komplikacii, neosnovani kritiki i napadi vo pe~atot, so podbivna, drska sodr`ina. No, nie znaeme deka ima edna mnogu ubava bugarska pogovorka koja veli: "Ako se pla{i{ da vleze{ vo burata, nema smisla voop{to da po~nuva{ ne{to", ili: "Ako se fati{ na oroto, i pokraj s# {to mo`at da ti pravat, da te zadevaat, ti treba da go odigra{ do kraj".