SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

DALI NLO JA NADLETUVALE MAKEDONSKATA VOJSKA ZA VREME NA PRESTOJOT VO INDIJA?

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Avtorot Rejmond Drejk naveduva sodr`ina na staro svedo{tvo vo koe pi{uva deka navodno nad makedonskata vojska, neposredno pred minuvaweto na rekata Ind, se pojavile "dva lete~ki {tita", koi predizvikale strav srede vojnicite
  • Oficijalnite drevni biografi na Aleksandar Makedonski i navistina izvestuvaat za neobi~ni nastani na neboto, neposredno pred preminuvaweto na rekata Ind!
  • Spored svetski poznatite okeanografi, Makedoncite bile prviot narod {to sozdal primitivna podmornica!

]e spomneme u{te eden neobi~en nastan povrzan so navodnata sredba na makedonskata vojska so NLO. Avtorot V. Rejmond Drejk (W. Raymond Drake) vo svojata kniga "Gods and Spacemen in Greece and Rome" (1976), povikuvaj}i se na knigata od Frenk Edvards (Frank Edwards) pod naslov "Stranger than Science", pi{uva deka Edvards ja prenel sodr`inata na nekakov star dokument od nepoznat avtor, vo koj bila opi{ana bitkata pome|u vojskata na Aleksandar Makedonski i indiskiot kral Por. Drejk prenesuva izvadok od knigata na Edvards, kade e opi{ana atmosferata pred bitkata, t.e. atmosferata pred preminuvaweto na rekata Ind od strana na Makedoncite. Spored pi{uvaweto na Edvards (koj vo vrska so ova se povikuva na star dokument od nepoznat avtor), navodno "dva lete~ki {tita" izvesno vreme kru`ele nad vojskata na Aleksandar, {to predizvikalo strav srede vojnicite. Vo vrska so ova ~itame:

"Dve ~udni spravi se nurnale kon Aleksandrovata vojska i toa postojano go povtoruvale s# dodeka lu|eto i kowite ne se uspani~ile i odbile da ja pominat rekata (Ind, z.m.). Kako izgledale ovie predmeti? Istori~arot gi opi{uva niv kako golemi svetle~ki srebreni {titovi, koi 'plukale' ogan okolu sebe. Tie predmeti do{le od neboto i se vratile vo neboto".

[TO VELAT DREVNITE BIOGRAFI?

Za da napravime sporedba so validnite opisi na ovaa bitka, t.e. na preminuvaweto na rekata Ind od strana na makedonskata vojska, povtorno }e se povikame na pi{uvawata na drevnite biografi na Aleksandar vo vrska so ovoj nastan. I ovde }e ka`eme deka nitu eden od niv ne spomenuva "lete~ki {titovi" koi se pojavile nad vojskata. Sepak, i ovde drevnite biografi spomnuvaat mo`ebi po malku neobi~ni nastani, povrzani tokmu so neboto.

Imeno, Kvintij Kurtij Ruf pi{uva deka neposredno pred Makedoncite da ja pominat rekata Ind, neboto tolku se zatemnilo {to lu|eto, duri ni odblizu ne mo`ele da se raspoznaat pome|u sebe. Toj pi{uva deka naedna{ denot stanal no} i deka site se upla{ile od toa, osven Aleksandar. Vo osmata kniga (13 glava), vo vrska so ova ~itame:

"Gusti oblaci tolku se nadvisnale, {to go skrile sonceto, taka {to odvaj mo`ele da si gi raspoznaat licata koga razgovarale eden so drug. No}ta {to se be{e spu{tila od neboto gi ispla{ila i sekoj bi se prestra{il, za{to trebalo da se prepliva nepoznata reka... Aleksandar smetal deka temninata, od koja{to preostanatite se pla{ele, e prilika za nego, pa dal znak site molkum da se ka~at na splavovite i zapovedal splavot, na koj{to toj se vozel, prv da bide turnat" (Kvintij Kurtij Ruf, cit. delo, str. 364).

Dokolku veruvame na ovoj zapis (zapi{an vo validen izvor za biografijata na Aleksandar), toga{ mo`eme da konstatirame deka sepak se raboti za neobi~na pojava. Kolku i da se temni oblacite, re~isi e nevozmo`no tie vo tolkava stepen da go pokrijat sonceto, {to duri ni likovite na lu|eto da ne mo`at da se raspoznaat i toa dodeka odblizu razgovarale eden so drug. Vakvo ne{to sepak ne e voobi~aeno i faktot {to vojnicite se ispla{ile e dokaz za ova.

Za stra{no nevreme, neposredno pred Makedoncite da ja pominat rekata Ind, pi{uva i Plutarh. Vo svojata biografija za Aleksandar (glava 60) pi{uva deka za vreme na preminuvaweto na rekata Ind od strana na Makedoncite, molwi svetkale od neboto, pri {to nekolkumina Makedonci padnale mrtvi, otkako bile pogodeni od grom. Vo vrska so ova Plutarh pi{uva:

"... Vo stra{nata bura tre{tele gromovi i na mnogu mesta ja udirale negovata vojska. Iako, ovde-onde pred negovite o~i ginele vojnici udreni od grom, toj prodol`il natamu za da stigne do sprotivniot breg".

I Arijan pi{uva deka pred preminuvaweto na rekata Ind Makedoncite do`iveale golemo nevreme (kniga 5, cit. delo, str. 271).

Zna~i, ne{to i navistina se "slu~uvalo" na neboto za vreme na minuvaweto na rekata Ind od strana na vojskata na Aleksandar. Ako ni{to drugo, toa sekako deka bilo golemo i stra{no nevreme. Vakvoto nevreme sigurno deka ostavilo vpe~atok kaj iljadnicite svedoci na ovoj nastan. Dali mo`ebi podocna od nivnite vpe~atoci, prenesuvani niz usnata (no i pismenata) tradicija na prezgolemuvawe na nastanite, ne nastanala prikaznata za "lete~kite {titovi" koi ja upla{ile vojskata na Aleksandar za vreme na preminuvaweto na rekata Ind? Vo vakvoto tolkuvawe mo`ebi mo`e da ima vistina, sekako dokolku dokumentot {to go prezentira Edvards i navistina postoi i dokolku istiot e avtenti~en.

MAKEDONCITE - PIONERI VO ZA[TITENOTO PODVODNO NURKAWE

A, sega da se prefrlime na edna sosema poinakva tema, povrzana so udelot na Makedoncite vo svetskata civilizacija.

Vo na{ata javnost e malku poznato deka drevnite Makedonci bile pioneri vo za{titenoto podvodno nurkawe, t.e. tie bile prviot narod (za koj postojat zapisi) {to napravile eden vid podmornica. Prvite obidi za za{titeno podvodno nurkawe bile izveduvani so pomo{ na golemo stakleno yvono, koe so pomo{ na ja`iwa bilo spu{tano na morskoto dno. Vnatre vo yvonoto se nao|al nurka~ot, koj preku yidovite na yvonoto u`ival vo gletkata na morskoto dno. Vo yvonoto imalo sprovedeno kontinuiran dotur na vozduh. Sekako deka na vakov na~in ne mo`ele da se postignuvaat golemi dlabo~ini, no vo vremeto na drevninata, toa sepak se smetalo kako interesno otkritie.

Spored pove}e istra`uva~i na istorijatot na za{titenoto podvodno nurkawe, Makedoncite bile tie koi prvi uspeale da napravat vakvo nurkawe. Taka, na primer, poznatiot okeanograf i stru~wak za podvodno nurkawe, d-r Stiven Vud, vo svojot trud "Va`ni nastani vo istorijata na istra`uvaweto na okeanite" jasno pi{uva deka Makedoncite bile tie koi prvi po~nale so za{titeno podvodno nurkawe. Toj spomenuva edna indiska srednovekovna ilustracija na koja e prika`ano podvodnoto nurkawe so pomo{ na golemo stakleno yvono, {to Indijcite go nasledile od Makedoncite. Vo vrska so ova, d-r Vud pi{uva:

"Eden od najranite izve{tai za upotreba na sprava {to mu ovozmo`uvala na nurka~ot da vleze pod vodata so izvesen stepen na za{tita i snabdenost so vozduh koj vleguval vo yvonoto za nurkawe e onaa {to Kolimfa (vo Indija, z.m.) ja upotrebil nekade okolu 330 godina pred Hrista spored prethodnoto nurkawe pod voda na Aleksandar Veliki. Ova yvono e naslikano od eden indiski slikar na minijatura vo 1575 godina. Svedo{tvo za vakvo yvono se pojavuva i vo 13 vek vo eden francuski rakopis pod naslov 'Vistinskata istorija za Aleksandar'".

Nekoi nedovolno informirani istra`uva~i smetaat deka za{titenoto podvodno nurkawe od strana na Makedoncite pretstavuva samo obi~no romanti~no predanie, sozdadeno vo Sredniot vek. Imeno, se znae deka vo periodot na Sredniot vek bile sozdadeni pove}e predanija i legendi za Aleksandar. Najverojatno ovie predanija i legendi bile bazirani vrz sodr`inata na postari zapisi ili usmeni predanija od drevninata, koi so tekot na vremeto, vo Sredniot vek, bile prepravani i dopolnuvani so najrazli~ni fantasti~ni izmislici povrzani so negoviot `ivot, a posebno patuvawa. Taka, bile sozdadeni romanti~ni legendi i predanija so fantasti~ni motivi (sredbi na Aleksandar so razni ~udovi{ta, nao|awe na izvor so `ivotvorna voda, patuvawa vo nepostoe~ki i ~udni zemji i sl.). Vo toj kontekst nekoi smetaat deka i za{titenoto podvodno nurkawe {to go praktikuvale Makedoncite bilo izmislica na srednovekovnite avtori.

Me|utoa, vakvite tvrdewa argumentirano gi demantira nau~nikot d-r Vud, koj nudi i drevni (a ne samo srednovekovni) svedo{tva za za{titenoto podvodno nurkawe od strana na Makedoncite. Imeno, toj pi{uva deka u{te Aristotel go spomnal vakvoto nurkawe. Vo vrska so seto ova, vo prodol`enie na svojot trud, d-r Vud pi{uva:

"Aristotel vo svoeto delo 'Probleranta' go opi{uva sistemot za podvodno nurkawe od negovoto vreme, pa veli: 'Tie izmislija sprava preku koja nurka~ite mo`ea da di{at. Toa be{e sad, {to se spu{ta{e dolu i normalno deka ne be{e poln so voda, tuku so vozduh, so koj postojano bea snabduvani nurnatite lu|e" (Dr Stephen Wood: Diving Bells "Important Events in Ocean Engineering History - Diving Bells in Ocean Engineering", Department of Commerce National Oceanic and Atmospheric Administration Diving for Science and Technology, Copyright 1999-2001, S. Wood).

Za Aristotel se znae deka bil roden vo gradot Stagira vo Makedonija i deka (barem po tatko) se smeta oti bil Makedonec. Se znae i deka tokmu toj bil glavniot u~itel na Aleksandar Makedonski. Ottamu, svedo{tvoto na Aristotel za za{titenoto podvodno nurkawe (dadeno vo 4 vek pred Hrista), gi pobiva mislewata deka toa bilo romanti~na izmislica na srednovekovnite avtori.

I ALEKSANDAR PRESTOJUVAL VO PODMORNICA

Deka Makedoncite bile pioneri vo za{titenoto podvodno nurkawe denes e prifateno od re~isi site relevantni faktori vo taa oblast i po{iroko. Taka, na primer, vo sovremenata poznata op{ta kompjuterska enciklopedija Enkarta (Microsoft Encarta, 1998, naslov: Diving, underwater) kako oficijalen stav e spomnat faktot deka tokmu Makedoncite bile prvite pioneri vo svetot vo oblasta na za{titenoto podvodno nurkawe. Vo vrska so ova ovde ~itame:

"Podvodnoto nurkawe pretstavuva vleguvawe pod voda i ostanu-vawe pod nejzinata povr{ina poradi rabota ili istra`uvawe. Nurkaweto bez mehani~ka pomo{ bilo praktikuvano u{te vo drevninata poradi sobirawe biseri i sun|eri. Razli~ni na~ini za snabduvawe na nurka~ot so vozduh so cel da mu se ovozmo`i podolg prestoj pod vodata bile probani u{te vo IV vek pred Hrista. Se pretpostavuva deka Aleksandar Veliki izvr{il podvodno nurkawe vo ma{ina, koja verojatno bila primitivna forma na nurka~ko yvono, a Aristotel spomenuva tehniki koi mu ovozmo`uvale na nurka~ot da di{e pod vodata".

Za{titenoto podvodno nurkawe od strana na Makedoncite e ilustrirano i na edna ilustracija od 15 vek. Konkretno stanuva zbor za ilustracija od francuski rakopis objaven vo Ruen vo 1445 godina. Rakopisot e poznat pod naslovot "Stara francuska proza - romansata za Aleksandar". Toj e ilustriran so ilustracija na koja e pretstaven Aleksandar Makedonski kako nurka pod voda vo staklen sad, vrzan so ja`iwa za brod vo koj sedat dvajca. Interesno e toa {to na ilustracijata (koja ovde ja prilo`uvame) i Aleksandar i negovite prijateli se oble~eni vo toga{na francuska obleka. Vpro~em, vakvata praktika (likovi od postarata istorija da se pretstavuvaat vo nesoodvetna obleka, t.e. vo obleka od vremeto na nastanokot na slikata) e dobro poznata vo istorijata na umetnosta.

Da zaklu~ime deka postojat cvrsti dokazi deka Makedoncite bile tie koi ostanale zabele`ani vo istorijata kako pioneri vo za{titenoto podvodno nurkawe i ova e prifateno kako oficijalen stav od soodvetnite avtoriteti vo taa oblast.

(Prodol`uva)