Ve}e podolgo vreme vo va{iot vesnik pod naslov ''Istorijata ne e samo minato'' za istorijata na Makedonija i Makedoncite pi{uva nekoj si Aleksandar Donski. I ne mu e dovolno toa {to vremenskiot dijapazon za koj pi{uva da bide od antikata do den denes, zna~i 2.500 godini najmalku ({to e premnogu rabota i za edno oddelenie na MANU od 40-50 istori~ari), tuku toj po~na da se zanimava so dnevnopoliti~ki komentari. Pa, kako {to gospodinot A.D. pi{uvaj}i gi ''faktite'' od istorijata raboti nestru~no, nesistematski i povr{no, taka postapuva i vo tekstot ''Nepoznavawe na sostojbite''.

Nema da go komentiram odgovorot kon pismata na A. Stojanov, samo }e go potsetam g. A.D. deka nesoglasuvaweto so odredena politika na vlasta ili na me|unarodnata zaednica i izrazuvaweto na toa nesoglasuvawe so organizirawe i u~estvo na demonstracii e demokratska pridobivka i e prifatena vo site zemji koi mo`at za sebe da re~at deka se demokratski. Setete se samo na demonstraciite vo Va{ington protiv globalizacijata na svetskata ekonomija na godi{niot sostanok na Svetskata banka, vo koi ima{e povredeni policajci i povredeni i uapseni demonstranti. [to ako vo SAD na vlast dojdat lu|e so takvi idei? ]e ja zaprat li globalizacijata?

[to se odnesuva do ''odgovorite" {to A.D. gi dava na pismoto na g. Risto Popovski, moram da ka`am deka A.D. ne gi razbira argumentite na g. Popovski, a se trudi argumentirano da gi negira. Imeno, g. Risto Popovski pi{uva:… oti i vo NATO sedat onie dr`avi koi Makedonija ja raspar~ija na desetti avgust 1913 godina vo Bukure{t...'' pri {to misli ne na sosednite dr`avi na Makedonija, koi bea nejzini okupatori, tuku na dr`avite V.Britanija, Francija, Germanija, Avstro-Ungarija i Rusija koi go potpi{aa Bukure{kiot dogovor kako negovi garanti. A tri od niv se sega ~lenki na NATO-Paktot, neli?

Gospodinot A.D. negira deka ''NATO gi bombardiral makedonskite majki i deca'', ami toa go napravila Velika Britanija, a zaborava deka samata su{tina na Paktot ne dozvoluva samostojno dejstvuvawe na negovite ~lenki {to zna~i Obedinetoto Kralstvo na V.Britanija i Severna Irska ne ja donelo Odlukata za bombardirawe samo, tuku vo soglasnost so site ~lenki na NATO, no zaradi maliot prostor za voeni dejstvija samata fizi~ka realizacija & bila prepu{tena na V. Britanija.

A, {to se odnesuva do ponudata na V. Britanija do ''Makedoncite od egejskiot del na Makedonija'' e negova izmislica, za koja dokaz e vremeto koga bo`em e dadena, krajot na ~etiriesettite godini, a toa zna~i 1948-1949 godina (tokmu koga istata dr`ava i gi bombardirala Makedoncite). Zna~i i gi ubiva i gi obedinuva!!! Ne e ba{ vo soglasnost so logikata.

Za imeto i znameto samo }e go potsetam A.D. deka pri priemot na R. Makedonija vo OON & se postaveni dva dopolnitelni uslovi.Toa e verojatno napraveno od strana na Sovetot za bezbednost vo koj SAD, V.Britanija, Francija, Rusija i Kina se najvlijatelni i so pravo na veto na odlukite, no ne veruvam deka Rusija i Kina u~estvuvale vo ucenata, za{to tie dve posledni dr`avi n# priznaa pod ustavno ime. Prvite tri spomenati dr`avi se ~lenki na NATO.

[to se odnesuva do NATO bombadiraweto vrz SRJ, glavna pri~ina be{e toa {to re`imot na S. Milo{evi} ve}e ima{e predizvikano i vode{e vojni vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina za realizacija na programata za sozdavawe na "Golema Srbija" pod mototo ''Site Srbi vo edna dr`ava'', a tie vojni izbrkaa dva do tri milioni lu|e od nivnite domovi. Za da se spre~i vodeweto vojna vo Kosovo koja mo`e{e da se pro{iri vo Makedonija i Crna Gora i da dovede do nov bran begalci, mora{e toj re`im da se simne od vlasta vo Srbija. Zna~i, pri~ina za vojnata na NATO protiv SRJ ne be{e ''agresivniot antiamerikanski neokomunisti~ki re`im na Milo{evi}'', tuku posledicite od politikata na toj re`im.

Sega moram da prekinam, za{to jas ja nemam privilegijata na A.D. vo

''Makedonsko sonce'' da mi bide otstapen prostor kolku {to treba za celoto moe pismo da bide objaveno. Dokolku Redakcijata saka da go skrati, ja molam poarno da ne go objavuva, oti so kratewe }e se naru{i celinata i }e se izgubi negovata su{tina.

Se izvinuvam prvo do "Makedonsko sonce" ~ij redoven ~itatel sum, {to morame tokmu preku na{iot vesnik da se prepukuvame so Donski, odnosno preku vas. Morav pak da se javam i sakam da mu dadam odgovor na gospodinot Donski i da mu ~estitam za negovata lojalnost kon NATO-Alijansata, a i kon site predavnici na Makedonija.

Gospodine Donski, jas ne znam komu sakate da mu gi ma~kate o~ite, no mene sigurno ne mo`ete! Izgleda na onie ~itateli koi dosega ti se dodvoruvaa oti si eden od najeminentnite pi{uva~i. Ba{ taka e! No, pi{uva~ na gluposti i za lu|e koi ne ja poznavaat istorijata. Za takvi si najdobar, no da znae{ i ti, a i "Makedonsko sonce", deka Makedonija e najnesre}nata dr`ava na svetot oti Donski go ima.

Jas dosega site broevi gi imam od "Makedonsko sonce". Vo po~etokot pro~itav nekolku tvoi napisi i koga vidov {to pi{uva{ vo rubrikata "Istorijata ne e samo minato" prestanav da gi ~itam, oti se katastrofalni za makedonskata istorija i gi smetam samo za izgubeno mesto vo vesnikot. Jas se nadevam eden den oti }e mora{ ne samo pred mene, tuku i pred celiot makedonski narod da gi objasni{ tvoite napisi. Kakva cel imaa tvoite napisi i {to saka{e so toa da napravi{, oti ne se pi{uva samo taka bez nekoja cel. Ti to~no znae{ {to pravi{.

Gospodine Donski, me pra{uva{ zo{to sum protiv Zapadot?! I sum gi u`ival blagodetite negovi. Jas vo 1968 godina preku Zavodot za vrabotuvawe stignav vo blagodetniot Zapad. I otkako po~uvstvuvav {to izgubiv, se fativ da rabotam za makedonskata kauza. Za moite pateve{tija, maki i torturi }e treba pove}e knigi da se napi{at. Sega vo ovie redovi nema za niv mesto.

Za ona {to re~e oti sum pi{uval neto~ni podatoci, gledano od tvoja perspektiva e taka, no gledano od moja ne e taka, za{to vo 1913 godina NATO-Alijansata ne postoe{e. NATO e formirana vo 1949 godina, me|utoa sakav so toa provokativno da uka`am oti istite sili koi Makedonija ja podelija vo 1913 godina vo Bukure{t, deneska se nao|aat vo NATO i vo drugite svetski organizacii. Neli e toa isto koj kako se vikal koga tie istite se. So isklu~ok na Rusija koja ne e so niv. Rusija prizna oti najgolema nepravda {to ja ima napravena e nepravdata kon makedonskata dr`ava. Se nadevam oti ne si naiven i veruva{ deka Srbija, Bugarija, Grcija i Albanija (toga{ za prvpat na teritorijata od Makedonija e formirana albanska dr`ava po `elba na Avstroungarskata monarhija) n# podelija. Ovie dr`avi prvo vo1878 godina za prvpat bea formirani na makedonskata teritorija so Makedonci koi podocna nasilno bea odroduvani i deneska se ona {to se. No, ne po nivna `elba, tuku po `elbata na onie dr`avi koi denes se vo NATO-Alijansata, {to zna~i po krv i kletva bea Makedonci, no deneska se odrodeni. Vremeto ja zavr{i rabotata (za tvorbite na ve{ta~kite dr`avi drug pat }e pi{uvam). Ovie dr`avi bea formirani samo Makedonija da ja snema i, kako {to vide, golemite sili na novoformiranite dr`avi im dade del od na{ata makedonska dr`ava. Makedoncite po podelbata bez nikakvi prava vo sopstvenata dr`ava bea maltretirani i ugnetuvani ne samo od odrodenite Makedonci koi sega figurira so drugi imiwa, tuku i od onie Makedonci koi prifatija da rabotat i sorabotuvaat so odrodenite, taka {to makedonskiot miren narod be{e staven vo nebrano grozje, kako \orgi sardisan od site strani. Vo vakva sostojba staven Makedonecot ne mo`e{e da se oslobodi od prangite vo koi se najde.

Go znae{ li protokolot za podelbata na Makedonija koj be{e objaven vo Delo? Po barawe Na VMRO-DPMNE da se pronajde Bukure{kiot dogovor oti vo Makedonija go nemalo (jas go imav i go isprativ do g. Vele Aleksoski koj podocna be{e preveden i objaven). Vo ovoj protokol site ~etiri dobitnici imaa potpi{ano me|useben dogovor - bilo koj da se najde vo vojna sostojba, drugite }e go pomagaat. Zatoa Makedonecot do deneska se nema oslobodeno i denes NATO-Alijansata celo vreme ni se me{a vo vnatre{nite raboti na makedonskata dr`ava, a na{ite politi~ari odvreme navreme ili }e ja pominat barata ili nekoj }e dojde preku barata da ni soli pamet i dosta ni se solani, oti gi imame mnogu vo Makedonija, pa manxata }e ni ja presolat. Tie prvo neka im dadat prava na Baskite {to tie gi baraat, a potoa da dojdat kaj nas.

Mesto nie da se fatime za dostoinstvena politika, kako {to mu dolikuva na eden narod so najstara voena tradicija, kako narod so najstari koreni na svojata zemja i da im se sprotivstavime na teroristite, a ne da se sednuva so niv i da se pregovara pod ucena. Mesto site koi sega so teroristite pregovaraat da se osudat i da se zatvorat i da se proglasi voena sostojba za da mo`e da se dejstvuva kako {to treba, a toa e do kone~no istrebuvawe na teroristite i koga }e bidat porazeni toga{ od onie koi }e bidat fateni da im se napravi proces za neprijatelski odnosi kon makedonskata dr`ava i narod, a se znae {to gi ~eka, ne treba da se pi{uva, za{to i tie toa go znaat. A ne so niv da se pravat koalicii.

Dali ova li~i na predavstvo ili na nekakva direktiva odnadvor, oti za ova da se vidi ne treba mnogu da se znae. Tuka i slepiot gleda i gluviot slu{a, a i nepismeniot ~ita.

Gospodine Donski, te molam nemam vreme za gluposti da se prepukuvam preku vesnici, oti ova {to go pravime nie dvajcata izgleda na najnisko nivo. Sekoga{ sum bil za dostoinstveno i hrabro za Makedonija, a ne za nekakvo predavni{tvo. Kako {to izgleda, rabotite najubavo odat kon toa da si go re{ime makedonskoto pra{awe, oti nie sme vo pravo i vistinata e na na{a strana. Te uveruvam oti Gospod Bog e so nas. Amin!

Aleksandar Donski n# ima razgaleno so istoriskite prilozi. Naviknati sme od nego da dobivame iscrpni i temelni analizi na istoriskite podatoci. Zatoa ne si dozvoluvame da prifatime vakva povr{nost, koga e vo pra{awe istorijata koja se slu~uva denes, odnosno vo diskusiite okolu Makedonija i NATO. Ima mnogu pra{awa, koi se bez odgovor pri takanare~eniot "makedonski nacionalen konsenzuz" okolu ~lenstvoto na Makedonija vo NATO. Da spomneme samo nekoi od niv:

- Vo svetskite mediumi, pri izvestuvawata za makedonskata kriza, redovno e vo upotreba terminot: sudir me|u etni~kite Albanci i makedonskite Sloveni. Porakata za onie {to gi konsumiraat vakvite informacii e: Makedonija e geografski poim, a ne i oznaka za

nacionalnost. Ne postoi "makedonska" nacija. Ne ni se dopa|a vakviot odnos na svetskite mediumi, no da precizirame: na vakov na~in se izvestuva isklu~ivo vo dr`avite-~lenki na NATO, a ostanatite toa go pravat samo ako informaciite gi dobivaat od vtora raka, preku golemite svetski agencii (so sedi{te vo nekoja od dr`avite-~lenki na NATO);

- Vrz makedonskata Vlada se vr{i postojan pritisok za menuvawe na Ustavot, bo`em za da se zadovolat "pravata" na Albancite. Najva`no ne{to {to za koe se pritiska e: da se izbri{e poimot "makedonska nacija" od Ustavot na Makedonija. Pritisokot vrz Vladata na Makedonija ne doa|a od Tanzanija, Argentina, nitu pak od Mongolija ili Koreja. Edinstvena grupa dr`avi, koi na najbezobrazen na~in baraat od nas da go izbri{eme poimot "makedonska nacija" od Ustavot se dr`avite-~lenki na NATO;

- Najverojaten ishod od dene{nite sudiri }e bide: teritorijata na koja `ivee narod, koj se narekuva "makedonski" }e bide u{te edna{, kako i mnogupati porano vo istorijata, skusena, podelena. Zaedni~ki imenitel, koj se pojavuva redovno pri sekoe kasapewe na Makedonija se dr`avite-~lenki na NATO (makar i da ne se narekuvale sebesi NATO pred 1949 g.). Pra{awe koe i slepec bi si go postavil e: {to dobiva, a {to gubi Makedonija, ako svojata idnina ja bara vo NATO?

NATO e voen sojuz, sozdaden vo opredelen istoriski moment i so jasno definirana uloga. So promenite vo isto~na Evropa, bi trebalo da bide izmeneta i ulogata na voeniot sojuz NATO, no sepak, celite na alijansata se mnogu malku izmeneti od nejzinoto sozdavawe do denes. Edno golemo pra{awe za Makedonija e: koj makedonski nacionalen interes go ostvaruvame ako voeno se anga`irame vo me|uimperiskiot sudir na 20 vek? Ponuda za ~lenstvo vo Evropskata zaednica i NATO na po~etokot im bila dadena na site isto~noevropski dr`avi, ne samo na zapadnite. Dali samo komunizmot e pri~ina zatoa {to ovaa ponuda za koja denes bi se ispotepale, toga{ bila otfrlena?

Vo idejata za ~lenstvo vo NATO, ima li ne{to drugo {to n# privlekuva, osven nadvore{niot sjaj na bogatiot Zapad i samozala`uvaweto deka bogatstvoto }e ni padne od nebo koga "}e n# primat"?

Istorijata na NATO e iscrpno dokumentirana i za razlika od mnogu drugi istoriski periodi, podatocite se raspolo`ivi. Kolku bi bile pobogati so soznanija, koga od Donski bi videle analiti~ki osvrt, izraboten so metodi~nost, kako {to samo toj znae i umee, za ulogata na Makedonija vo sozdavaweto i razvojot na Severnoatlanskiot pakt. Da ne zaboravime deka NATO e ~edo na ognot, koj gorel vo Makedonija.

Kone~no, redno e rabotite da gi nare~eme so vistinskite imiwa. Donski veli deka vo dene{ni uslovi "vistinsko ludilo bi bilo da se bara Makedonija da se sprotivstavi na najmo}nata dr`ava na svetot". Pra{awe so koe treba da sme na~isto e: dali so toa {to }e go izbri{eme poimot "makedonski narod" od Ustavot, gi za{tituvame amerikanskite interesi, i dali ako toa ne go storime, mu se sprotivstavuvame na najmo}niot?

Formulata {to se predlaga za izlez od sega{nata kriza od strana na "deklariranite prijateli na Makedonija", e istata onaa {to ja predlo`i Mladen Srbinovski pred dve godini, vo negovata "Balkanska ko{nica kopne`". Bri{ewe na poimot "makedonska nacija" i upotreba na pridavkata "makedonski", samo vo geografski ili gra|anski smisol.

Oficijalniot bugarski odnos kon makedonskoto pra{awe ne se razlikuva od odnosot na NATO. Razlikata e samo vo grubite zborovi so koi e iska`an: vo oblasta so geografsko ime "Makedonija" `iveat na{i bra}a koi, pod dejstvo na razni propagandi, izgubile oset za realnost, pa geografskoto ime na oblasta go upotrebuvaat kako oznaka za sopstvenata nacionalnost.

Vo ova vreme na visoki emocii, najgrubiot oblik na istata poraka mo`e da se vidi vo nekoi albanski prilozi na Internet-diskusiite: "zadkarpatskoto |ubre treba da si odi od zemjata na ilirskiot narod".

Pra{awe za koe sakam da ~ujam odgovor od Donski e: spored koj kriterium odlu~uvame kako }e reagirame na ona {to ni se zboruva od strana? Ako nekoj ni re~e deka imame pravo da se narekuvame "Makedonci" samo vo gra|anski smisol, t.e. kako podanici na dr`avata

Makedonija, no ne i kako etnos, toga{ nie odgovarame na dva na~ina: gnevno i ogor~eno, ako ovie zborovi izlezat od peroto na Srbinovski ili ako dojdat od Sofija i so voodu{evuvawe i pokornost, ako porakata ni e upatena od Va{ington. Ako nekoj n# nare~e "zadkarpatsko |ubre", }e zbesneme; ako pak, istite zborovi, no vo pou~tiva forma (etni~ki Sloveni) ni se upatat od Zapad, toga{ si sedime mirni i prijatno ni e.

Koja e merkata spored koja }e prese~eme dali }e se lutime ili }e se raduvame ako nekoj n# nare~e "zadkarpatsko |ubre" i deka sme zbrlaveni, koi si zamisluvaat deka "makedonec" e ime na nacija? Dali brojot na dolarite vo xepot na avtorot na izrekata ni e kriteriumot po koj se vodime?

Kako i da e, topovite na NATO, i pokraj site {areni prikazni za "kolektivna bezbednost", ostanuvaat naso~eni nakaj zad Karpatite. Kade ni e mestoto nam (spored NATO: zadkarpatcite) vo borbata za odbrana na bogatiot Zapad? I u{te ne{to: NATO gi znae na{ite motivi zo{to mu se umilkuvame sega. Kolku }e bide siguren vo na{ata vernost, deka, ako eden den se pojavi nekoj pobogat i posilen od Amerika, nema istiot den da mu go svrtime grbot?

Od Donski o~ekuvam odgovor so vistinski argumenti, ne ma~kanici od tipot "ne e vrat, tuku e {ija" (ne e NATO, tuku Velika Britanija).

Gi ~itam va{ite statii i vo niv kako da gi nao|am sopstvenite misli. Dobro e {to "Makedonsko sonce" nao|a vreme i prostor da pi{uva "Za makedonskite raboti" vo ova nemirno vreme.

Imeno, Vi pi{uvam za pogolemite svetski glasila koi kontinuirano n# narekuvaat Sloveni namesto etni~ki Makedonci koga zboruvaat za etni~kata zastapenost na naselenieto vo Makedonija. Kako {to Vie rekovte, koga na{ata Vlada nema mo} ili volja da se soo~i so ovoj problem, red ni e nam, obi~nite Makedonci da gi zememe rabotite vo svoi race. Se javuvav vo makedonskite ambasadi vo Va{inton i Wujork i ne znam dali lu|eto imaat premnogu rabota ili se prosto nemo}ni da reagiraat na vakvoto preimenuvawe na makedonskiot narod. Pi{uvav i po elektronska po{ta do Ministerstvoto za informacii vo Vladata na RM da gi pra{am {to prezemaat za vakvite dezinformacii, no od niv u{te nemam dobieno odgovor. Ottoga{ re{iv sam barem malku da pridonesam kon ova zlobno preimenuvawe, prvenstveno zatoa {to mene me navreduva, a i celiot makedonski narod.

Sevo ova go pi{uvam za da apeliram do site na{i Makedonci, prvenstveno koi `iveat ovde vo SAD, bidej}i imaat evtin Internet i pristap kon evtini telefonski tarifi da pi{uvaat i da se javuvaat i da ka`uvaat {to se. Deka ne sme Sloveni, tuku Makedonci. Makedonci sme bile, sme i toa }e bideme zasekoga{. Apsurdno e po tolku vreme ova da mora da go povtoruvame i doka`uvame, ama izgleda deka nema drug na~in.

Go molam "Makedonsko sonce" da go prenese mojot apel do site Makedonci vo Makedonija koi go vladeat angliskiot, a i drugite svetski jazici (a znam deka gi ima mnogu) da oddelat barem eden ~as vreme dnevno i da go posvetat na makedonskata kauza.

Dragi Makedonci, pokraj toa {to sme terorizirani od teroristi~ki grupacii koi sakaat da ni go zemat edinstvenoto par~e zemja koe go imame za svoe, ima drugi sili koi sakaat da ni go zemat svetoto makedonsko ime, za na krajot da ne postoime. Gi molam site Makedonci da go dadat svojot mal del za svojata ~est i ~esta na svojata zemja.

Golem pozdrav do site Makedonci.

So po~it,

Dobar den gospodine (ako ste nekakov gospodin),

Sum imal `elba da se vidam so vas, no ne mi e dozvoleno od moite najvisoki pretpostaveni koi gi gledaat rabotite poinaku od vas.

Iako znam deka moite zborovi ne vlijaat vrz vas, bi pretpo~ital da ne igrate so pametot na lu|eto, osobeno na Albancite vo ovie te{ki momenti.

Eve kako jas mislam. Dodeka obi~niot Albanec edvaj dobiva edno par~e leb za nave~er da jade (ako go obezbeduva), vie i toa par~e leb mu go truete podgotvuvaj}i go za crnata idnina (bidej}i ja pretstavuvate vojnata kako neizbe`en proces vo Makedonija, {to jas li~no i od moite izvori mislam deka }e ima). @alam, no nekako ne mo`ete da go ubedite narodot deka izgleda normalno toa {to vo 21 vek treba bezdrugo da se vojuva za da se dobie. Vie siot toj harizmatski potencijal go stavate pred java~ite na apokalipsata samo zaradi toa {to na nekoi borci na OVK (na Kosovo) so poteklo od Makedonija ne im ponudile funkcii vo Kosovo i sega istoto sakaat ovde da go napravat.

No, nekoj se dvoumi i im gi rasipa planovite na onie od OVK (biv{ite marksisto-leninisti enveristi), no i vam, a osobeno na va{iot vesnik koj lebot go dobiva od natpisite od terenot na vojnata, no i od ekskluzivnoto pretstavuvawe na lu|eto koi do v~era sobrale pari za Kosovo i sega sobranite pari gi prokockale so evropskite kurvi i so luksuzen `ivot, a sega se razbira narodot spored niv mo`ebi e nekakva krava, no koja `alam, mleko pove}e nema. I ova }e se svr{i vo na{a korist, na Albancite, neli, no ovie kade }e ostanat, ne znam. Evropa ne gi saka pove}e "badihavxite" koi ne ja sakaat rabotata, tuku samo vojnata.

Vie, osobeno vie koi go proklamiravte mirot dodeka imavte pari od Soros, sega od kade gi zemavte parite da ja proklamirate vojnata, ne znam, no so sigurnost edno da znaete deka narodot ne zaborava nikoga{ i nikoga{ ne prostuva.

Ostanuvam so nade` deka }e go objavite ova pismo, no iako ne go objavite, ~uvajte go kako suvenir za bliskata idnina.

Denovive, prelistuvaj}i gi arhivskite broevi na "Makedonsko sonce", moeto vnimanie go privle~e intervjuto so g. Vladimir Ralev, makedonski iselenik so postojano `iveali{te vo @eneva, [vajcarija. Da spomeneme u{te edna{ za va{ite brojni ~itateli, intervjuto be{e pomesteno vo brojot 344 od 26 januari 2001 godina i obiluva so pra{awa, odgovori i mnogu drugi razmisluvawa od op{t makedonski interes. Jas }e se zadr`am na prviot del od intervjuto, vo koe se zboruva za crkovnite dejnosti na makedonskite iselenici, kompetenciite na na{ata Crkva i nejzinoto ustrojstvo, kako institucija od vitalno zna~ewe za makedonskoto organizirano opstojuvawe, osobeno nadvor od Makedonija.

Gospodinot Ralev, po s# izgleda e dobar Makedonec, dokolku se gleda po negovite darenija vo polza na Makedonskata pravoslavna crkva, no po negovite politi~ki razmisluvawa, ne bi mo`el da se izdigne nad prose~niot makedonski iselenik ili pak prose~no informiraniot makedonski ~ovek vo Makedonija.

So ovie moi konstatacii ne mislam da ja namalam va`nosta na g. Ralev vo sferite vo koi deluva, tuku samo da poso~am na negovite opasni i mnogu poednostaveni razmisluvawa vo pogled na Makedonskata pravoslavna crkva i nejzinata uloga vo iseleni~kite sredini {irum svetot.

Se razbira, ima ne{to to~no vo negovite tvrdewa deka del od problemite na politi~ko pole mo`at da se povrzat so partiskite zavlekuvawa na nekoi na{i iseleni~ki sredini, osobeno vo sferite na VMRO-DPMNE, no ne mo`e da se generalizira deka site podelbi na Makedoncite vo dijasporata poteknuvaat od Makedonija. Me|utoa, vakvite pogre{ni stavovi mo`at da bidat namerno isfrleni pretpostavki so cel Makedoncite da ja izgubat doverbata vo svojata dr`ava i nejzinoto uspe{no opstojuvawe i kako edinstven na~in za "spas" da najdat nekoj nadvore{en za{titnik. Ne sfa}aj}i ja serioznosta na svoite izjavi, g. Ralev samiot se karakterizira kako provokator i eden od "pogolemite" makedonski patrioti, koj im odi na raka na neprijatelite na Makedonstvoto.

Vo odnos na Makedonskata pravoslavna crkva i nejzinoto ustrojstvo, pred ~ij prag go nafrluva i smetot koj ne & pripa|a, g. Ralev o~igledno ne e svesen deka so toa se obiduva da gi razni{a nejzinite temeli, iako vo nekoi momenti gi odvojuva "glavnite" vinovnici za neredot vo nekoi sredini, osobeno vo Avstralija.

Makedonskite crkovni imoti nesporno im pripa|aat na nivnite graditeli i nikoj drug nema pravo da raspolaga so niv, a najmalku da gi otu|uva, s# dodeka postoi i eden Makedonec vo taa sredina kako titular. No, dokolku vo nekoja sredina od koja bilo pri~ina ne ostane nitu eden Makedonec (apstraktno, no mo`no), vo toj slu~aj makedonskiot crkoven imot se prenesuva na druga makedonska op{tina vo potpolnost, so posredstvo na Makedonskata pravoslavna crkva vo Skopje. Poinakvoto tolkuvawe na taa odredba vo crkovnite pravila mo`e da bide rezultat na egoisti~ko - neprijatelski razmisluvawa na posebni grupi "biznismeni" - profiteri koi sakaat da gi privatiziraat crkvite i da se bogatat na smetka na vernicite. No, neprijatni okolnosti, pak, od druga strana mo`at da nastanat i kako rezultat na postapki od kusogledi, arogantni i antimakedonski nastroeni crkovni velikodostojnici, koi svesno gi kr{at odredbite na Ustavot i drugite akti po koi se rakovodat makedonskite pravoslavni crkvi, pri {to gi navreduvaat ~uvstvata na makedonskite lideri i predizvikuvaat revolt i nedoverba vo nivnite nameri.

Neprijatelite na Makedonskata pravoslavna crkva, na makedonskiot narod i dr`ava gi sledat site ovie nastani vo na{ite sredini i prezemaat soodvetni merki za navleguvawe vo na{ite crkovni upravi za, vo pogodni momenti, da se tamu kako "starosedelci" i provereni "Makedonci". Toa se osobeno najzakoravenite MPO-vci, povrzani so VMRO-DPMNE i nivnite voda~i, zakiteni so razni ordeni za "zaslugi".

Koga sme kaj MPO-vcite, vo nekoi sredini ima ve}e otvoreni barawa za izmena na fundamentalnite principi vrz koi se temeli na{ata Crkva. Nivnata koncentracija e naso~ena osobeno kon eliminiraweto na ~lenovite vo pravilnicite koi se odnesuvaat na lojalnosta kon Makedonskata pravoslavna crkva, ulogata na makedonskiot jazik vo bogoslu`bite, ulogata na sve{tenicite kako glavni pobornici na makedonstvoto, nivnata zastapenost vo rabotata na crkovnite rabotni tela, uslovite pod koi se postanuva ~len i rakovoditel i sl.

Vo nekoi sredini, kako na primer vo Detroit, otvoreno se zastapuva idejata za ednakvosta na bugarskite so na{ite crkvi, pa duri se propagira i normalno soslu`uvawe na bugarskite so makedonskite sve{tenici, {to pretstavuva drskost i otvoreno me{awe vo vnatre{nite raboti na Makedonskata pravoslavna crkva. Se razbira, ovie bugarski nastojuvawa, kako i sekoga{ vo minatoto, se vr{at so posredstvo na Makedonci, {to koga }e se zeme predvid vremeto vo koe deluvaat, (makedonska samostojna dr`ava, Makedonska pravoslavna crkva itn.) so pravo zagri`uva i gi ogor~uva du{ite na ~esnite i lojalni makedonski iselenici.

Ete kade n# odnesoa "mudrite" i "dobronamerni" sovetuvawa na g. Ralev i nemu sli~ni "patrioti", koi gledaat re{enie za problemite vo makedonskite iseleni~ki sredini vo Avstralija i po{iroko, vo isklu~ivo krevawe race na Makedonskata pravoslavna crkva od svoite obvrski kon Eparhiite nadvor od Makedonija.

Koga se znaat prijatelskite vrski na g. Ralev so najzakoravenite rakovoditeli na MPO, ne e te{ko da se prepoznaat negovite vistinski nameri.

Toa {to ni e potrebno, ne e otu|uvaweto na makedonskite crkovni op{tini od graditelite, ami dobri, obrazovani, vistinski pobo`ni i pri toa nacionalno osvesteni sve{tenici, pristojno nagradeni za pristojno vlo`en trud vo rabotata. Osven toa, eparhiite treba da bidat predvodeni od arhijerei so postojano `iveali{te vo krugot na iseleni{tvoto i aktivno vklopeni vo makedonskata nacionalna i crkovna problematika.

[to bi mo`elo da ja snajde Makedonskata pravoslavna crkva dokolku ne odi po patot koj & go sugerira g. Ralev, a toj e razvodnuvawe do is~eznuvawe kako makedonska institucija, e samo negova pretpostavka, za{to podelbata na crkvite za koi toj zboruva (Srbskata, Bugarskata, Ruskata, Ukrainskata . . . vo vremiwata na porane{nite svetski i drugi vojni) dojde od drugi, a osobeno politi~ki pri~ini, a ne od vakvi kakvi {to se na{ite. Ne veruvam deka Makedonecot denes }e si dozvoli, osven vo mali isklu~oci kako i porano, da stane povtorno rob i sluga na sosednite asimilatorski crkvi i dr`avi i taka lesno da im gi predade svoite novoizgradeni crkovni i drugi institucii za vo niv povtorno da bide tretiran kako tretostepen korisnik. No, vo slu~aj da se prifati negovata teza, toga{ verojatnosta e mnogu pogolema, za{to parite nemaat patriotski ~uvstva.

Sporedbata na Makedonskata pravoslavna crkva so drugite hristijanski crkvi, osobeno Katoli~kata, Protestantskata itn. ne dr`i, zatoa {to Katoli~kata, osobeno, ne e nacionalna crkva za eden narod, ami internacionalna - svetska. Finansiskite sredstva {to gi sobiraat odat vo Vatikan i od tamu se tro{at za s#, pa i za finansirawe na voini. I toa na nitu edna oddelna crkva ne & pre~i {to za parite na Kolumbija ili Argentina odlu~uva Papata vo Vatikan, kako {to im pre~i na na{ite velikani kako Ralev i nemu sli~ni. Znaete zo{to ne im pre~i? Zatoa {to lu|eto koi gi davaat tie sredstva se vistinski vernici, za razlika od mnogu na{i novokomponirani vernici - biznismeni koi bi gi prodale makedonskite nacionalni i crkovni interesi sekomu koj }e dade pove}e.

Makedonskata pravoslavna crkva ne e dr`avna makedonska crkva, ami Crkva na makedonskiot narod i ne pretendira da bide crkva na site gra|ani vo Makedonija, za{to toa bi bil apsurd.

I u{te ne{to: agresivnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, pak, e {tit so koj se brani od Bugarskata, Gr~kata i Srpskata i toa e dobro, gospodine Ralev, dokolku nemate ni{to protiv, se razbira.