Xaferi: "Vo ONA ne se teroristi"!?

"Makedonija }e opstane samo dokolku go smeni Ustavot, bidej}i ako ne bidat ispolneti barawata na Albancite, koi se razumni i go garantiraat teritorijalniot integritet na zemjata, toga{ dr`avata }e zapadne vo ustavna kriza", izjavil liderot na Demokratskata partija na Albancite, Arben Xaferi, vo intervjuto za bugarskiot vesnik "Monitor".

"Pripadnicite na ONA ne se teroristi, bidej}i teroristite nemaat politi~ki lideri, ne nosat uniformi i nemaat politi~ka programa. ONA se pojavi kako rezultat na nezadovolstvoto na narodot i tie se samoorganizirale so svoja politi~ka programa i so svoi politi~ki pretstavnici", smeta Xaferi.

"Bugarska" blagodarnost za [trosmaer

Na 24 maj, vo katedralata vo \akovica, bugarska delegacija otkri spomen-plo~a na Josip Juraj [trosmaer, koj kako {to e poznato, vo 1861 godina go pomogna izleguvaweto na Zbornikot na narodni pesni na stru{kite bra}a Miladinovci.

Kako {to izvestuva hrvatskiot vesnik "Ve~erwi list", bugarskata delegacija ja predvodel mitropolitot na Bugarskata pravoslavna crkva za sredna i zapadna Evropa, Simeon, koj istaknal deka tokmu "na denot na slovenskata i bugarska kultura i prosvetitelstvo, bugarskiot narod im izrazuva blagodarnost na [trosmaer i na celiot hrvatski narod za golemiot pridones za bugarskata prerodba".

Fetahu nezavisen kandidat

Kimet Fetahu, liderot na makedonskoto dru{tvo "Mir" od Albanija so sedi{te vo Tirana, }e u~estvuva na pretstojnite parlamentarni izbori vo Albanija {to }e se odr`at na 24 juni. Toj po barawe na svoite sogra|ani od Golo Brdo i na negovoto dru{tvo "Mir" }e u~estvuva kako nezavisen kandidat.

Fetahu konkuriral za edno od stote prateni~ki mesta vo Albanskoto narodno sobranie, vo izbornata edinica broj 19 koja gi opfa}a oblastite Golo Brdo i Bukliza vo Op{tinata Bukliza. Konkurent na Fetahu }e bide aktuelniot minister za odbrana na Republika Albanija, Ismail Le{i od vladeja~kata Socijalisti~ka partija.

Porast na gr~kata "siva ekonomija"

Atinskiot vesnik "Ta nea", spored studijata na gr~kata fondacija za ekonomski istra`uvawa, objavi deka vrednosta na "sivata ekonomija" vo Grcija dostigna 38,5 milijardi dolari {to pretstavuva 35 otsto od godi{niot nacionalen bruto-proizvod na zemjata.

Porastot na "sivata ekonomija", ~ija vrednost dosega se procenuva{e na pomalku od 30 procenti od nacionalniot bruto-proizvod, e rezultat na s# po~estoto nepla}awe danoci i drugi socijalni dava~ki, no i na korupcijata vo javniot sektor i neefikasnosta na dr`avata pri sobirawe na danocite.

KFOR za Ju`na Srbija

Na 16 maj, za vreme na svojata poseta na Kosovo, ambasadorot Ajf se sretna so Ali Ahmeti. Celta na sredbata be{e da mu se ka`e na Ahmeti deka ONA treba da prestane so nasilstvoto i krvoprolevaweto i deka NATO }e poddr`uva samo miren dijalog od strana na izbranite politi~ki pretstavnici.

***

Na 24 maj, jugoslovenskite i srpskite sili navlegoa vo sektorot "B" od bezbednosnata zona. Istiot den, "politika nasledewe i otpu{tawe" {to ja ponudi komandata na KFOR na 16 maj na ~lenovite na vooru`enite grupi, koi go polo`ija oru`jeto i ja preminaa granicata kon Kosovo, be{e prekinata i povtorno bea vospostaveni regulativite za zadr`uvawe na pripadnicite na vooru`enite grupacii {to }e ja preminat granicata.

***

Na 24 maj, visokiot civilen pretstavnik na NATO, ambasadorot Ajf, i pretstavnici od NATO i Vrhovniot {tab na Sojuzni~kite sili za Evropa, na ministerot za transport i vrski mu pretstavija studija za popravki na nekoi od makedonskite pati{ta.

Ambasadorot Ajf mu se zablagodari na ministerot Qup~o Balkovski za sorabotkata pri podgotvuvaweto na izve{tajot: "u{te edna oblast kade dobrite odnosi me|u makedonskite vlasti i NATO se o~igledni".

Studijata be{e napravena od strana na nezavisna konsultantska kompanija vo rok od nekolku meseci, vo bliska sorabotka so makedonskite vlasti i institucii. Taa isto taka utvrduva programa za rabota, koja bi trebalo da se razgleda od nacionalnite vlasti i NATO. Vkupniot iznos naveden vo programata e okolu 400 milioni marki.