PARLAMENTARCITE VO LAVIRINT

Na toj na~in nikoj ne }e mo`e da mu go odzeme prateni~kiot imunitet za da mo`e da se vodi edna normalna sudska postapka za krivi~no delo povikuvawe na vooru`en bunt. Vo momentov pa|aat vo voda obidite da se nadmine nevoobi~aenata pravna nedore~enost vo Ustavot na RM.

Sepak, i pokraj realnata opasnost od raspa|awe na sistemite i na instituciite vo RM, mora da se potencira deka slu~ajot dlaboko zadira vo krevkite i naru{eni me|unacionalni odnosi me|u Albancite i Makedoncite.

Stavot na albanskiot politi~ki blok mo`e da se prepoznae. Pretstavnikot na DPA, Nazmi Kadriu, istakna deka nikoj ne mo`e da mu go odzeme mandatot na [a}iri osven elektoratot, a ovoj ~in go oceni kako politi~ki marketing.

Ottamu, ako sudime spored nepi{anoto pravilo koe dlaboko e vre`ano vo svesta na tradicionalniot Albanec, deka koga stanuva zbor za albanskata kauza, toga{ site se rakovodat spored principot "eden za site - site za eden". Zatoa, mnogu lesno mo`e da se otfrli mo`nosta deka nekoja albanska politi~ka partija }e se soglasi so procedurata {to e pokrenata vo sudskite organi, no za `al e spre~ena od imunitetot {to go u`iva kako pratenik i od negovoto fizi~ko otsustvo, odnosno u~estvo vo redovi na ONA.

Protiv odmetnatiot pratenik na DPA, Hisni [a}iri, koj javno pred dva ipol meseci izjavi deka im se pridru`uva na teroristite na ONA, deka gi zamrznuva site parlamentarni i partiski funkcii i go povika elektoratot da mu se pridru`i, e podnesena krivi~na prijava so koja e osomni~en za organizirawe i pottiknuvawe na vooru`en bunt. Ottoga{, ~ovekot so beloto per~e, podostapen e za mediumite otkolku za organite na redot i mirot.Se fotografira so "kala{nikov" i se {epuri, a narodot, t.e. dr`avata Makedonija, ne mo`e da mu sudi zatoa {to ne mo`e da izleze od sopstvenata pravna stapica nare~ena "prateni~ki imunitet" koja poradi dlabo~inata na politi~kata konotacija ja ko~i sudskata postapka.

Spored tvrdewata na Republi~kiot javen obvinitel Stavre Xikov, skopskoto Obvinitelstvo dosega podnelo barawe za sproveduvawe na istraga so predlog za izrekuvawe na merka pritvor. Ova delo Obvinitelstvoto go tolkuva vrz baza na ~len 312 stav 1 i 2 od Krivi~niot zakonik - delo za povikuvawe na vooru`en bunt za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku pet godini.

Xikov potencira deka Obvinitelstvoto samo se javuva vo uloga na stranka koja go pokrenuva slu~ajot i go goni obvinetiot, a sudot, Osnovniot sud Skopje 1, e dol`en da go izvestuva Parlamentot za tekot na krivi~nata postapka.

No, bidej}i stanuva zbor za funkcija pratenik, Xikov veli deka soglasno Ustavot na RM, ~len 64, a i drugite odredbi koi se odnesuvaat na statusot, Sobranieto e dol`no da dade svoja politi~ka ocenka za ovie specifi~ni aktivnosti. Parlamentot }e treba da odgovori na site pra{awa vo odnos na imunitetot na pratenikot.

Vo momentov, krivi~nata postapka se nao|a vo izvesna faza na prekinuvawe, bidej}i obvinetiot e nedostapen - konstatira Republi~kiot javen obvinitel Stavre Xikov koj ponatamu potencira deka dokolku ova bi se odvivalo vo normalna demokratska dr`ava, vo narednata faza }e sledi poternica za Hisni [a}iri.

Sepak, poradi specifi~nosta na slu~ajot i imunitetot {to mu go garantira Ustavot pod firmata "prateni~ka funkcija", postapkata i narednite merki tapkaat vo mesto.

Specifi~niot problem vo sebe ima mnogu pogolema politi~ka dimenzija otkolku pravnata pre~ka za koja nekoi politi~ari smetaat deka lesno mo`e da se najde re{enie.

Vo ovoj moment, koga i prakti~no se paralizirani instituciite na sistemot (nenormalno funkcionira novoformiranata Vlada za nacionalen spas, rabotnicite na zagubarite {trajkuvaat, Parlamentot ne zasedava, odnosno e zako~en) rabotite okolu obvinetiot se kompliciraat. Taka, po s# izgleda, Hisni [a}iri }e ostane pratenik so blokirana plata i so dr`aven mobilen telefon. Vo takvi uslovi dr`avata }e treba da lovi vo matno, a organite na redot, odnosno bezbednosnite sili, }e treba da go fatat na delo i taka vo soglasnost so ustavnite normi, celata procedura }e bide svedena vo vistinskite zakonski ramki. No, dokolku rabotite se smirat, toga{ najgolemata bitka za pravno gonewe povtorno }e se vodi vo prateni~kite tapacirani klupi. Namesto vo preden plan da se {titat dr`avnite, gra|anskite i malcinskite interesi i ~ovekovite prava i slobodi, zborot }e bide posilen, poubistven i pozna~aen od edna tenkovska granata. Vo takvi uslovi mo`e da se pretpostavi deka }e duvaat vetri{tata na vojnata. Sekoj pratenik }e upatuva zakani i tupanici, a postoi i opasnost deloto na eden odmetnat pratenik da bide izdignato na piedestal.

Ottamu, sekoj normalen dr`avnik i politi~ar od EU }e se ~udi zo{to seto ova se pravi. Za nas koi `iveeme edna decenija pod tenzija, zakani, vojni i voeni dejstvija, nema da bide ~udno, tuku sme{no, bidej}i mo`ebi kone~no }e imame mo`nost da vidime kako pratenicite }e se fatat za reveri i }e si razmenat po nekoja tupanica.

Dokolku takvo ne{to navistina se slu~i, toa i }e bide dobro, bidej}i siot onoj cirkus koj go gledame i psiholo{ki go do`ivuvame e vsu{nost kulminacija na edno scenario vo koe nacionalnite kolektiviteti ja gubat realnosta i se samouni{tuvaat. Ova ne e prirodna katastrofa od koja }e is~eznat civilizacii, tuku e vojna na odredeni poedinci ~ii zastareni idei nosat nu`no zlo.

Zloto dosega ni posea strav, lelek i pla~. Vo ovoj slu~aj makedonskiot Albanec zagubi. Ako do v~era mo`e{e da dojde na kafe vo makedonska ku}a, a ~esnite i rabotlivi Makedonci mu ja vozvra}aa posetata, sega toa ne mo`e da se zabele`i. Albanskite yidovi {to se gradea okolu ku}ite nekoga{ bea ~est i gordost na edna tradicija, a sega takvite gradbi se tvrdini od koi }e nema izlez, osven da se getoizira i izolira naselenieto. So vakov na~in na `iveewe i nametnato razmisluvawe ne }e mo`e da se vleze vo Evropa. Taa ne trpi kolektiviteti koi go zatvoraat vremeto vo sovremenite ~ardaci, tuku bara otvorenost, demokrati~nost i sloboden protok na lica i nivnite dobra. Zatoa, dodeka ima vreme, treba da se spre~i me|unacionalnata omraza, a site sovremeni teroristi ne se borci za sloboda, tuku se lica koi se odmetnuvaat za ne~ii li~ni interesi. Samo pra{awe e kakvi se toa interesi. Dali dvajcata - i Albanecot i Makedonecot - se karaat za nekoj tret?

Me|utoa, vo ovoj dvor nare~en Makedonija ne mo`e da se gradi me|nik. Mo`e samo da se ostavi taga i bolka.