AVTOGOL NA XAFERI

Xaferi potpi{a dogovor, platforma, deklaracija za sorabotka so t.n. ONA. Pove}enedelnata dvoli~nost vo izjavite na prviot Albanec vo Makedonija, koj za doma{nite mediumi dava{e edni, a za stranskite drugi stavovi, denovive jasno se ocrta kako linija na radikalizmot, a ne na tolerantnosta i kompromisot. Ali Ahmeti gi sedna dvajcata vo Prizren, Imeri i Xaferi, i pretstavuvaj}i se kako zna~itelno pomo}en od niv gi prisili da zastanat na stranata na borcite, koi ~ovekovite prava gi realiziraat preku masakri i siluvawa. Vo edna vakva nova situacija ima i prednosti i nedostatoci. Nedostatokot se sostoi vo kone~noto razdvojuvawe na blokovite na makedonski i albanski, {to samo go prodlabo~uva jazot me|u etnikumite vo op{testvoto. Prednosta, pak, e vo toa {to pove}e nema la`ewe.

Xaferi pove}e ne mora da gi krie mislite pred makedonskite mediumi, za potoa slobodno da si gi ka`e pred germanskite i britanskite. Vaka sega jasno e definirana pozicijata na Xaferi, kako voda~, i na Imeri, kako marginalec vo politikata. Go izbraa patot na propasta na albanskata kauza, koja tone kako Titanik. [teta samo za Albancite vo Makedonija, koi so ni{to ne pridonesoa da dojde do ovaa vojna. Naprotiv, zastanaa vo odbrana na mirot i so`itelstvoto. So ovoj poteg, Xaferi i Imeri si dadoa avtogol vo sopstvenata mre`a.

... se obiduvaat sega da ja objasnat pozicijata koja uporno ja plasiraat preku mediumite deka t.n. platforma e za mir i za delegitimacija na teroristite. Nivniot potpis staven na dokumentot poka`uva deka tie gi legitimirale teroristite, a ne obratnoto. Kako }e prodol`i sega dijalogot vo instituciite na sistemot? Mo`at li i dvajcata lideri na Albancite da pretpostavat {to mo`e da se slu~i so nivnite barawa do vlasta. Sega ne samo {to nema pregovori za Preambulata, administracijata i sli~no, tuku vo voda pa|aat i pregovorite za tretiot kanal na MRTV, univerzitetot vo Mala Re~ica i lokalnata vlast, barem privremeno. Tie so svoite potpisi gi odlo`ija i ve}e sigurnite raboti, koi treba{e da dadat rezultat do 15 juni. Celata me|unarodna zaednica se sprotivstavi na nepoliti~kiot diletantski poteg na albanskite lideri i otvoreno zastana na stranata na Republika Makedonija i nejzinata Vlada. Ne mo`at sega nitu Robertson, nitu Solana, nitu Ana Lind da ja baraat vinata kaj makedonskiot del od politi~kiot korpus. Ako go napravat toa, jasno }e stavat do znaewe deka toa bilo nivno scenario. Makedonija sega ima polesen protivnik, protivnik koj e osuden od celiot svetski establi{ment. Dolgogodi{noto renome {to Xaferi go ima{e vo me|unarodnata zaednica sega se svede na posna pomija. Toj se prika`a kako tipi~en balkanski politi~ar, koj igra pod ~ar{afot, a ne na masata. Go naru{i svojot dolgo graden imix, koj zna~e{e ne{to i za me|unarodnata politika. No, sepak, toa potpi{uvawe na famoznata platforma vo Prizren ne be{e tolku crno do~ekana od makedonskiot politi~ki del. Prakti~no nim im odgovara vakov poteg na Xaferi. Alibito e "eve gledate, nie sme podgotveni za pregovori, pukame proporcionalno, a vamu partnerite vo Vladata sorabotuvaat so teroristite".

Xaferi poleka ja gubi vojnata i na politi~ki i na voen teren. Teroristite se istisnuvaat od Kumanovsko, dijalogot e vo korist na makedonskata dr`ava. Se postavuva pra{aweto: zo{to iskusen politi~ar, kako {to e Xaferi, go napravi ovoj poteg koga ve}e se znae{e deka ima raspolo`enie od makedonska strana za reformi vo pove}e oblasti? Problemot mo`e da se gleda od dve razli~ni pozicii, koi mo`at i dvete na soodveten na~in da bidat argumentirani. Prvo, spored nekoi informacii albanskite lideri se re{ija da stavat potpis na eden takov zagovor protiv dr`avata od strav da ne bidat politi~ki i fizi~ki likvidirani od formaciite na ONA, osobeno po navodnoto dobivawe pisma so zakani vo koi stoel i po eden srebren kur{um. Vtoro, mo`ebi dvajcata partiski lideri toa go napravile so amin na del od me|unarodnata zaednica koja ima interes da go urnisa postoe~kiot poredok vo dr`avata. ^estopati za ova se spomenuva{e imeto na ve}e proteraniot Robert Frovik koj duri i bil inicijatorot za deklaracijata so ONA.

Kako i da e, zapadnaa vo `iviot pesok, a nikoj ne im ja podava rakata za da se izvle~at. Posebno e interesna edna situacija, koja se povrzuva so ovoj skandal, a vo koja direktna ili indirektna uloga zemaa i pretstavnicite na stranskite ambasadi vo Makedonija, pred s#, amerikanskata.

... {to Xaferi i Imeri go dobija od ambasadorot Ajnik, tie poleka po~naa da go izvrtuvaat problemot i da prika`uvaat deka eve toj dokument e za mir, za delegitimacija na teroristi~kite grupi i sl. Pokraj ova, Imeri }e re~e deka ima bliski stavovi so me|unarodnata zaednica, deka taa znaela za celata ovaa rabota, a na taa jasna osuda toj }e pridodade oti Evropejcite sekoga{ taka reagirale i potoa si odele. Interesna teza. Koj im gi omekna vakvite misli i razmisli na novite marioneti vo racete na ONA? Dali zborovite na Xaferi deka dokumentot e za mir i za demobilizacija na ONA se zborovi na Majk Ajnik? Gi posovetuva malku da ja izvrtat rabotata i Trajkovski i Georgievski da go prifatat zdravo za gotovo, ne tolku va`no za da prodol`at razgovorite. Sega Xaferi i Imeri go pravat tokmu toa. Niz vokabularot na Ajnik i Dikinson da ja provle~at nekako platformata niz politi~kiot sistem.

Dali Ajnik gi nagovori da go smeknat ka`anoto, pa da zboruvaat deka platformata e za mir? Ako e taka, toa e mnogu providno i u{te podiletantsko od ona prvoto, potpi{uvaweto. Ne samo za potpisnicite, tuku i za ambasadorot, zatoa {to toj nema mandat da se vpu{ta vo takvi vodi. Zarem preostanatite politi~ari cicale mleko od tikva, pa ne gi gledaat tie raboti? Pa u{te Xaferi }e dodade deka ONA ja prifatila platformata na DPA, a ne DPA na ONA, duri Vladata gi hrabrela vo naporite da stapat vo kontakt so albanskata paravojska i ne{to sli~no. Ova e mnogu amaterski. U{te eden avtogol vo mre`ata na iskusniot Arben.

No, mo`ebi dr`i voda i slednovo. Na po~etokot, ONA ne prifa}a{e ni{to od potezite na Xaferi i Imeri, tuku cvrsto stoe{e na svoite. Sega, otkako teroristite gubat na bojnoto pole, za spas dobra im e i platformata na legalno izbranite subjekti. Mo`ebi Xaferi toa saka{e da go ka`e - deka gubitnicite prifa}aat razgovor preku niv. No, ova e malku verojatno. Sepak, toa se izvonredni potezi, koi mu godat na makedonskiot politi~ki del, bidej}i sega nema da im treba mnogu vreme za ubeduvawe na svetskata javnost, koj kakov e i {to pravi. Stavot na Xaferi deka i po seto ova }e ostane vo Vladata, e mangupski i neprifatliv poteg. Ne mo`e istovremeno da ima dogovor i so teroristi i so vlada. Mora da izbere edno. Porakata {to mu se upatuva od makedonskite partii jasno govori deka dokolku toj i negoviot partner Imeri ostanat na potpisot so Ahmeti, vo toj slu~aj bi mo`elo da go snajde istata sudbina kako i Frovik, samo so varijanta nadvor od Vladata.

Xaferi po~na i da ucenuva. Na pra{aweto kako reagira na izjavata na pretsedatelot Trajkovski deka dijalogot sega e nevozmo`en, toj mu pora~uva na pretsedatelot da pazi {to zboruva i da ne se zaletuva. "Ako si odam od Vladata, so kogo potoa Trajkovski }e pregovara" - veli Xaferi. Zna~i, Xaferi e edinstveniot Albanec vo Makedonija so kogo Makedoncite mo`at da pregovaraat. Kako svoevremeno Enver Hoxa. Mre`ata na Xaferi po~na da se polni so avtogolovi, nezabele`ano dosega vo storijata na negoviot tim. Sekoga{ pobeduval i doma i pred svetot, a sega ispa|a od ligata i ja gubi trkata za u{te eden trofej. Sepak, politi~kiot sport e nekoga{ i takov.