SEDMATA BALKANSKA VOJNA

Na samo nekolku desetici kilometri na sever od glavniot grad na Republika Makedonija postoi okupirana teritorija od kade sekojdnevno dobro vooru`eni i podgotveni sili gi napa|aat bezbednosnite sili na RM. Toa sekade vo svetot se narekuva vojna. Ako e vojna, toga{ toa e Sedmata balkanska vojna. Ako prodol`i u{te malku, mo`e da se o~ekuva i vme{uvawe na sosedite. Se poka`uva deka glaven sojuznik na albanskite sili dosega e nesposobnosta na rakovodstvoto na makedonskata dr`ava, {to vsu{nost e i glavniot vinovnik za vojnata.

Samo da se potsetime - pred izvesno vreme ovie istite koi denes pukaat vo nas gi polnea glasa~kite kutii za sega{niot pretsedatel kako i tie na VMRO-DPMNE, glavnata partija vo Vladata. Ako ste vo vojna i imate nesposoben general, prvata rabota {to treba da ja napravite e da go smenite generalot, inaku vojnata sigurno }e ja zagubite.

Kako i vo s# drugo, na{iot pristap e sosema sprotiven i originalen. Nas ne n# interesiraat izopa~eni prozapadni niskomoralni principi. Na{iot pristap e da go poddr`ime onoj {to n# dovede vo vakva situacija i gi zamol~uvame site onie koi gi kritikuvaat, bidej}i ne bilo sega vremeto za toa. A vo {to da gi poddr`ime, gospoda? Vo nivniot java{luk i nesposobnost? Ovoj pristap vo osnova e jugonostalgi~arski i komunisti~ki, bidej}i pogre{no pretpostavuva deka site lu|e se ednakvo sposobni.

Vakviot princip, od hipi-tipot "vodete qubov, a ne vojna", e o~igleden i od na{ata mo}na Akademija na nauki. Dodeka sosednite akademii se prezafateni vo izgradba na nacionalni i ekonomski programi, nie sme prezafateni vo propagirawe qubov i sloga me|u narodite. Takvite principi uspevaat samo vo bajkite i sapunskite operi. Vo vistinskiot, sekojdnevniot `ivot va`i principot golemata riba ja jade malata i posilniot pobeduva. Bi trebalo nekoj da im uka`e na toa. No koj? Tie ve}e s# znaat.

Neodamna n# poseti {vedskiot minister na odbrana, Bjorn fon Sidov. ^ovekot mo`e ne znae {to zboruva, no eve gi negovite vpe~atoci vo vesnikot "Svenska Dagbladet":

"Situacijata vo Makedonija e mnogu pokriti~na i polo{a otkolku {to nie ovde na Zapad imame soznanie! Ministerot Fon Sidov dobi mnogu pesimisti~ki izve{tai od svojata poseta na Makedonija i Kosovo i izrazi dlaboka zagri`enost po razgovorot vo Makedonija vo ponedelnikot, bidej}i nikoj ne poka`uva izlez od konfliktot. Se procenuva deka brojot na teroristite vo Makedonija e okolu 1.000 ~lenovi, podobro vooru`ani od makedonskite voeni sili. Makedonskite sili se pobrojni, me|utoa nezna~ajno, izjavuva eden od zapadnite voeni izvori vo Makedonija. [irokata Vlada sozdadena kako {iroka koalicija pod pritisok na Evropskata unija, ne mo`e da odlu~uva nitu da nosi kakva bilo potrebna politi~ka odluka. Nadvore{nite politi~ki eksperti taa Vlada ve}e ja narekoa nekompetentna. Koga pretsedatelot Boris Trajkovski planira{e da napravi golema ofanziva minatata nedela, toj za toa ne go ni izvestil ministerot za odbrana, Vlado Bu~kovski. Isto taka, ne go izvestil ministerot za odbrana i koga toj planiral da vovede voena sostojba vo Makedonija. Albanskite sili vo Makedonija planiraat zajaknuvawe za u{te iljada ~lenovi, so pojdovna to~ka od teritorijata na Albanija! Sepak, Evropskata unija i me|unarodnite faktori propagiraat deka vo Makedonija mora da se najde politi~ko re{enie. Dodeka albanskite gerilci kupuvaat potrebno oru`je na pazarot za oru`je, na Makedonija & e zabraneto da go kupuva potrebnoto oru`je za makedonskata vojska. Sekako, za taa dobra poslu{nost Makedonija dobiva mnogu dobri soveti. Makedonija kupi ~etiri helikopteri od Ukraina, a isto ima i artilerija. Me|utoa, helikopterite mo`at da bidat sru{enim za{to gerilcite se snabdija so dosta moderno protivvozdu{no oru`je. Topovite ne pomagaat za da se isteraat gerilcite od {umite. Naprotiv, za toa e potrebno da se vleze i da se is~isti prostorot. So sega{noto raspolo`ivo oru`je makedonskata armija e nesposobna da go stori toa, ka`uvaat iskusni voeni eksperti".

Pozitiven znak e deka NATO prodol`uva silno da ja poddr`uva sega{nava vlada na RM. Dokaz za toa e neodamne{nata izjava na lord Xorx Robertson: "...Nema mesto na pregovara~kata masa za onie koi pove}e gi sakaat kur{umite otkolku glasa~kite kutii i go koristat nasilstvoto za postignuvawe politi~ki celi. Va`no e toa {to Vladata vo Skopje e cvrsta i fleksibilna, poka`uvaj}i soodvetna vozdr`anost vo iznao|aweto na politi~ko re{enie za sega{nava kriza. No, s# u{te ne sme ja postignale na{ata cel za vistinski, traen mir. S# u{te ima premnogu omraza i odmazda. I s# u{te ima premnogu podgotvenost od nekoi za pribegnuvawe kon sila zaradi ostvaruvawe na nacionalisti~ki iluzii. Na{iot dene{en sostanok ispra}a jasen znak deka }e ostaneme re{eni da vospostavime mir i stabilnost vo celiot balkanski region - region koj videl premalku mir, stabilnost i prosperitet vo izminatata decenija...".

Denovive niz nekolku gradovi vo Republika Makedonija srede etni~kite Makedonci se vr{i distribucija na formulari za dobivawe bugarsko dr`avjanstvo, t.e. bugarski paso{ . Glaven organizator na ovaa aktivnost e nekojsi Mitko od Strumica, koj bil poznat bugaroman. Toj se obidel da napravi mre`a na svoi sorabotnici niz nekolku gradovi na Makedonija. Inaku, formularite i molbata za bugarsko dr`avjanstvo se izdadeni od Agencijata za Bugarite vo stranstvo, koja raboti vo ramkite na bugarskata Vlada. Sekoj {to saka da dobie bugarski paso{, vo formularot treba da se deklarira sebesi kako Bugarin, a treba da zapi{e i deka negovite predci, pa duri i potomci, se Bugari. Pritoa treba da se plati i iznos od 1.000 germanski marki, od koi golem procent odel za platenikot Mitko od Strumica. Zasega interesot kaj makedonskite gra|ani bil re~isi nikakov, iako bugarskata Vlada o~igledno me{aj}i se vo vnatre{nite raboti na na{ata zemja, zlonamerno gleda da ja iskoristi te{kata sostojba vo Republika Makedonija za svoite mra~ni celi.