"SO OVA POBEDUVAJ!"

Carot vedna{ naredil na znamiwata da se izraboti golem krst i da se nosi pred vojskata. Na svoite vojnici im naredil da napravat krst na site svoi oru`ja, {lemovi, {titovi. Carot Konstantin, so qubov i vera vo Boga, so silata na Krstot, go pobedil carot Maksimijan. Kone~en poraz mu nanel pred gradot Rim i kako pobeditel, vleguvaj}i vo gradot naredil, da se istakne zname so krst, a na statuata so negoviot lik, vo rakata so kopje vo vid na Krst, da stoi napi{ano: "So ovoj spasonosen znak go oslobodiv va{iot grad od jaremot na tiraninot". Carot Maksimijan, zaedno so svoite kowanici, se udavil vo r. Tibar. Vo 313 g., car Konstantin go izdal poznatiot Milanski edikt so koj prestanuva goneweto na hristijanite.

Vo borbata vo 323 g., carot Konstantin go pobedil neznabo`niot car Likentie (zet na carot Konstantin). Likentie bil poguben vo Solun. Vo 323 g. car Konstantin stanal edinstven car na celoto Rimsko Carstvo. So silata na Krstot so koj gi pobedil neprijatelite vo bitkite, ja poznal "silata na raspnatiot na Krstot, Hristov", poveruval deka toj e vistinski Bog i javno, pred celiot svet, svedo~i i mu blagodari na Boga.

Sveti Konstantin ja ispratil na axilak majka mu, Sveta Elena, vo Svetata zemja. Taa naredila da se sru{i idolskiot hram pod koj bil zakopan ^esniot Hristov krst. Pronajden e Krstot i klincite so koi Gospod bil prikovan na nego.

Koga Krstot go stavile na mrtovec, toj o`ivel. Caricata Elena prva go primila ^esniot krst, mu se poklonila, go celivala, a patrijarhot Makarie go vrtel visoko na site ~etiri strani na svetot. Caricata Elena, vo srebren kov~eg, go polo`ila ^esniot krst i go predala na Erusalimskiot patrijarh. Za sebe zela del od ^esnoto drvo na Krstot i Svetite klinci.

Blago~estivata careva majka bila mnogu revnosna za Hristovata vera. Vo Svetata zemja gi podignala crkvite: "Ro`destvo Hristovo", "Voskresenie Hristovo", "Uspenie na Presveta Bogorodica", i mnogu drugi crkvi. Se vratila vo Carigrad. Go ispu{tila svojot duh vo 80-ta godina od svojot `ivot, vo 327 godina. Sveti Konstantin, vo 325 g. povikal Prviot vselenski sobor vo Nikeja, kade e osudena arijevata eres, a pravoslavieto utvrdeno. Toj go ukrasil Grobot na Hrista i izgradil golem hram. Se upokoil vo svojata 65-ta god., vo gr. Nikomidija.

Go pogrebale vo Carigrad, vo Crkvata na Svetite apostoli. "Sega se ~ustvuvam vistinski bla`en, za{to imam cvrsta vera deka sum se udostoil za besmrten `ivot", bile negovite posledni zborovi upateni kon Boga. Mnogumina vo svetot go poznaa Hrista i silata na Negovoto Voskresenie i sakaa da stradaat kako Toj {to postrada za spasenie na svetot. Me|u niv spa|a i Sveti ma~enik Talalej, koj se slavi na vtori juni. Roden e vo Livan (Sirija) od tatko Verukij i majka Romilija. Po profesija bil lekar. Ubaviot 18-godi{en ma~enik, pred carskiot namesnik Teodor rekol: "Hristijanin sum... pravi so mene {to saka{, za{to treba da umram za Hristos, nebesniot Bog, Spasitelot moj... Nema da prinesam `rtva na tvoite bogovi...".

Bil frlen vo more, no tonej}i, Svetitelot go molel Boga da ne umre vedna{, da podnese u{te maki i dostojno da go primi spasenieto. Se pojavil `iv pred ma~itelite. Bil frlen pred yverovite, no tie se umilkuvale okolu nego. Toga{ bil pose~en so me~ vo mestoto nare~eno Edesa, na vtori juni 284 g. Postradal za Hrista za vreme na rimskiot car Numerijan i go dobil ma~eni~kiot venec na slavata.