VO POTRAGA PO GOLEMATA MAJKA NA PI[UVANIOT ZBOR

Za festivalot }e bide ispe~atena monografija od najuspe{nite filmski i TV-ostvaruvawa vo svetot, a toa zna~i deka "Vo potraga po golemata majka na pi{uvaniot zbor" i Proektot "Pasko Kuzman" }e bidat pe~ateni so najgolemite imiwa od rangot na Kjubrik, Tarkovski, Zoltan i drugi.

Proektite se raboteni vo Obrazovnata redakcija na Makedonskata televizija, a nejzini avtori i scenaristi se Vangel Bo`inoski i Sne`ana Klin~arova. Za re`ijata se odgovorni Kole Malinov i Dragi Savevski.

Vo vrska so u~estvoto na festivalot, avtorot i scenarist Vangel Bo`inoski veli:

Su{tinata na ovaa emisija, koja spored Proektot na Bo`inoski e vo pove}e prodol`enija, pretstavuva presek na istorijata na makedonskata civilizacija preku arhitekturata. Ovaa emisija se odnesuva na eden period koj ne e mnogu rasvetlen kako istorija na Makedonija, veli nejziniot avtor i scenarist Vangel Bo`inoski.

Vo emisijata e pretstaven i del od dosega{noto istra`uvawe na Vasil Iqov, paleolingvist {to spored avtorot pretstavuva golem pridones vo sevkupniot lik i sodr`inata na emisijata.

Ambient od neolitskiot period - Porodinska kultura, Muzej i zavod za za{tita na grad Bitola

Neolitska arhitektura

Emisijata zboruva za periodot koj se narekuva predcivilizacisko vreme, no ona {to Makedonija mo`e da go ponudi spored dosega{nite, velam slu~ajni istra`uvawa, e vsu{nost visoka civilizacija, istaknuva Bo`inoski.

Toj kako arhitekt smeta deka ovoj period e najva`niot za makedonskata, pa i svetskata arhitektura, bidej}i naodite {to gi ima vo muzeite i na tloto na Makedonija od periodot na neolitot mo`at da frlat poinakva svetlina vrz istorijata na svetskata arhitektura. Vo vrska so ovaa konstatacija Bo`inoski podvlekuva:

Vo toj kontekst avtorot gi prenesuva tvrdewata deka na~inot na rabota i na~inot na `ivot se izmisluvaat tokmu ovde, pa potoa se kopiraat i se prenesuvaat vo drugitte evropski zemji, zatoa {to vojskite koi doa|aat na ovie prostori takviot na~in na `ivot go prenesuvaat ponatamu.

Makedonskata kultura e kultura na mirnodobsko `iveewe, a zapadnoevropskata e kultura na agresija, zaklu~uva Bo`inoski.

Lu|eto na ovie prostori `iveele eden visokociviliziran `ivot za {to uka`uvaat pronajdenite predmeti i poku}ninata koi se so sovr{en dizajn i do den denes ne se promeneti. Seto toa e mnogu va`en element {to pak doka`uva deka Makedoncite vo neolitot ne se pleme koe `ivee vo {atori. Zna~i, prikaznata za neolitot vo Makedonija mora da se raska`e poinaku. Na ovie prostori postoi organizirana dr`ava spored predmetite, arhitekturata, pismoto i rasporedot na naselbite koj do den denes su{tinski ne se promenil. Na istite mesta kade {to denes postojat selata i gradovite, postoele i vo neolitot, {to zna~i deka perspektivata na makedonskite gradovi e mnogu dlaboka. Na{ite ku}i stojat na temeli koi se stari {est do osum iljadi godini. Toa Makedonija ja pomestuva vo retkite zemji koi imaat takov kulturen kontinuitet vo Evropa, smeta Bo`inoski.

Emisijata ponatamu poka`uva deka vo periodot od okolu ~etiri do pet iljadi godini na neolitot nema seriozni voeni sudiri vo Makedonija, odnosno e period na mir vo koj lu|eto slobodno se razvivaat i ja sozdavaat sferata na kulturata.

Sosema e mo`no, veli Bo`inoski, sentencata "Svetot e pole za kulturen natprevar me|u narodite" da proizlegla od toj period, a mo`eme da ja pronajdeme i vo nekoi izjavi na Aleksandar Makedonski, no i pred Aleksandar verojatno postoi eden takov amalgam vo kulturata na Makedonija. Nie zapo~nuvame kako {est iljadi godini spokoj i zatoa su{testvuva eden ~uden, denes nepolezen pacifizam kaj Makedonecot.

Vo golem del od artefaktite izlo`eni vo emisijata se poka`uva deka postojat ogromen broj na pi{uvani spomenici koi do otkritieto na Vasil Iqov se smetani kako dekoracii. Dolgi godini ostanale taka nerazjasneti, bidej}i lu|eto nemale klu~ za nivno otkrivawe. Spored dosega{nite istra`uvawa koi gi pravat pove}emina vo Makedonija, me|u niv i Du{ko Aleksovski koj gi pronao|a i gi sistematizira vo ne{to piktoralno, {to verojatno sodr`i del od vistinata, no pova`en i pojasen signal deka toa vsu{nost e artikulirano pismo mo`eme da najdeme vo istra`uvawata na Vasil Iqov. Du{ko Aleksovski vo svoite istra`uvawa {to gi vr{el vo isto~niot del na Vardarska Makedonija, otkril 900.000 natpisi na karpi i gi smestuva kako karpesta umetnost. Ona {to Vasil Iqov dosega go otkril se pove}e stotici natpisi koi toj mo`e da gi pro~ita. Toj gi smestuva vo eden sistem koj e objaven vo emisijata i toa e vsu{nost najgolemoto otkritie, okolu koe se kr{at mnogu kopja, istaknuva Bo`inoski.

Iqov doka`uva deka fonetskoto pismo im prethodi na piktoralnite pisma i klinestoto pismo. Zna~i, nezavisno od postoeweto na vavilonskoto t.n. klinesto pismo i egipetskoto, hieroglifskoto pismo, vo Makedonija postoi fonetsko pismo koe e duri i postaro od tie dve pisma. Negovite dokazi, spored ona {to e izlo`eno vo emisijata, se tolku mo}ni {to dosega ne se pojavil oponent koj takvata teza bi ja pobil so fakti. Ovaa teza, kako {to istakna avtorot, e plasirana i na Internet i pove}e releventni institucii se obratile na stranicata kako {to se Pentagon, pove}e svetski univerziteti, a me|u niv i Eugen (Juxin) Borsa, najgolemiot avtoritet za anti~ka Makedonija.

Vo vrska so neolitskata tradicija na makedonskata arhitektura, Bo`inoski veli: