Londonskiot vesnik "Gardijan" pi{uva deka Albancite, koi `iveat vo Evropa i SAD i natamu sobiraat pari so koi go finansiraat terorizmot vo Makedonija. Vrz osnova na razgovorot so Fazli Veliu, eden od osnova~ite na organizacijata, vesnikot tvrdi deka finansiskata i politi~kata baza na albanskite teroristi vo Makedonija, zdru`eni vo t.n. ONA, e vo [vajcarija.

Ovaa organizacija, spored "Gardijan" e formirana na Kosovo, kade Veliu ~esto prestojuval. Za "Gardijan" Veliu izjavil deka dokolku makedonskata Vlada ne prifati razgovori so liderite na t.n. ONA vo Makedonija, "Albancite }e povedat vistinska vojna i }e ja rasturat dr`avata".

Dodeka Makedonija prerasnuva vo najotvoren pazar na svetot vo koj bez nikakvi carini, dampinzi i drugi barieri se prodava evropskata demokratija i svetskite standardi za po~ituvawe na gra|anskite, ~ovekovite, malcinskite i red drugi prava i slobodi, Makedoncite {to `iveat nadvor od nejzinite granici, pred s#, vo sosedstvoto, ostanuvaat najnekonkurentniot ~ove~ki potencijal, se komentira vo vesnikot "Nova Makedonija".

Godini nanazad ne samo vo Evropa, tuku i vo svetski ramki se prezemaat intenzivni aktivnosti za re{avawe na "albanskoto pra{awe na Balkanot". Toa dobiva vselenski dimenzii, ja albanizira globalnata svetska politika ili go globalizira pra{aweto na eden etnikum, koj ne broi pove}e od {est-sedum milioni naselenie, koe vo svetski ramki ne e nitu 0,1 procent. Negovoto re{avawe ja natera i najmo}nata svetska voena asocijacija, NATO, za prv pat vo svojata istorija da intervenira nadvor od nejzinata voena arena za "za{tita na ~ovekovite prava na Albancite na Kosovo". Makedonskoto voeno scenario za "podobruvawe na ~ovekovite prava i slobodi na albanskoto malcinstvo" e samo reakcija ili dobra kopija na prethodnoto. I dvete se na smetka i na golema {teta na dr`avnite i na nacionalnite interesi na domicilnite dr`avi na SRJ i na Makedonija, a dosega barem ne se poka`a deka ja podobrija polo`bata na Albancite na Balkanot.

Ministerot za nadvore{ni raboti na SRJ, Goran Svilanovi}, istakna deka za~uvuvaweto na principite na OBSE, kako i stabilnosta i bezbednosta na Balkanot, se soo~eni so predizvik na nekolku krizi koi gi predizvikuvaat ekstremistite, kako na primer vo Makedonija i Ju`na Srbija.

Spored nego, re{avaweto na nesigurnosta na malcinskite zaednici e klu~ot za obezbeduvawe stabilnost i bezbednost vo regionot, a za taa cel toj podgotvi i predlog kako da se izvede procesot na jaknewe i reafirmacija na teritorijalniot integritet na malcinskite prava i na bezbednosta vo Jugoisto~na Evropa. Idejata za vakviot proces Svilanovi} ja crpi od pozitivnoto iskustvo na isto~noevropskite zemji, koi pridonesoa za bezbednosta i za stabilnosta so sklu~uvaweto na bilateralnite dogovori za malcinstvata.

Vladata vo Podgorica re{i dr`avjanite na porane{nite jugoslovenski republiki vo Crna Gora da mo`at da doa|aat samo so li~ni karti.

Crnogorskiot minister za turizam, Vladimir Mitrovi}, objasni deka turistite od porane{nite jugoslovenski republiki }e dobijat posebna propusnica so va`nost od 30 dena, a mo`e da se prodol`i po potreba. Za site patni~ki vozila od stranstvo }e se naplatuva taksa, kako i minatata godina, od 30 gm. Za avtobusite taa cena }e iznesuva 60 marki, a odlukata }e trae do sredinata na oktomvri.

Spored Borislav Pavlovski, ~len na Odborot od \akovo za odbele`uvawe na 140-godi{ninata od izleguvaweto na Zbornikot na bra}ata Miladinovci, ne treba da se problematizira pra{aweto za postavuvaweto na spomenikot na Miladinovci vo \akovo.

Poslednata informacija {to ja dobi Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija od Hrvatska e pismoto na gradona~alnikot na \akovo, Darko Vrtari}, vo koe se veli:

"Jasno e deka ne mo`e da se dozvoli, nitu se potrebni dva spomenika na bra}ata Miladinovci vo \akovo... Najdobro bi bilo koga Bugarite i Makedoncite bi se dogovorile okolu odbele`uvaweto na toj zna~aen datum, bidej}i bez ogled na stavovite okolu 'slu~ajot Miladinovci' ne smee da se napravi ni{to so {to }e se naru{at dobrite odnosi so Bugarija i so Makedonija...".

Spored gr~kata agencija ANA, vo ponedelnikot vo Va{ington se sretnale Pauel i Papandreu za da ja prodiskutiraat situacijata na Balkanot. Ja prenesuvame izjavata na Pauel kako {to be{e citirana od Agencijata:

"Imame odli~ni odnosi so Grcija" im izjavi Pauel na novinarite po edno~asovniot ru~ek. "Diskutiravme za serija bilateralni temi, situacijata na Balkanot, 'Makedonija', Crna Gora, Kosovo i Srbija.....".

Kako {to se gleda, gr~kite novinari i javnost s# pove}e se naviknuvaat na ustavnoto ime na na{ata zemja.