BALKANOT IMA [ANSI DA STANE REGION BEZ VIZIJA

Knigata, koja vsu{nost be{e i povod za na{iot razgovor, e izdadena 1995 godina, no se ~ini deka tokmu sega dobiva u{te pove}e na aktuelnost koga se otvora politi~kiot dijalog za me|uetni~kite odnosi vo Makedonija.

TOMOVSKI: Istoriskata konstanta e eden specifi~en senzibilitet vo Makedonija vrzan za fenomenot na ramnopravnosta - bez razlika dali stanuva zbor za religiska ili etni~ka ili ednostavno ~ove~ka ramnopravnost. Na ovie prostori multietni~nosta ima dolga i dlaboka tradicija. Vpro~em, ne samo Makedonija, tuku i Balkanot e etni~ki i konfesionalno "{aren". Lu|eto bile upateni edni na drugi, bidej}i `ivotot sekoga{ bil posilen i od najsilnite konflikti i vojni po koi Balkanot e poznat kako "barutana". Na ovie prostori ne se poznati "bartolomejski no}i", iako edni pokraj drugi egzistirale razni etnosi, razni religii - pravoslavnata, islamskata, evrejskata. Duri denes vo Makedonija ima 30-tina mali verski zaednici koi se ostatoci na razni verski konfesii koi opstojuvale na ova tlo. Naporedno so vakvata tradicija, vo Makedonija ima edna prevladuva~ka sostojba na duhot i na svesta vo odnos na obespravenosta. Kaj makedonskiot narod izostreno e ~uvstvoto protiv neramnopravnosta, bidej}i celata negova istorija e vrzana za negirawe i obespravenost. Ednostavno, ramnopravnosta vo najdobrata smisla na zborot e del od negoviot etnokod. Toa go potvrduva i zaedni~kata borba protiv op{tata obespravenost na site {to `iveele na ovie prostori kako i baraweto formula za zaedni~ka `ivea~ka. Toa stanuva vidlivo i za vreme na Vtorata svetska vojna i po nea, u{te od prvite po~etoci na formiraweto na makedonskata dr`ava.

Site ustavni dokumenti koi gi spomenuvate, od Ustavot na NRM 1946 godina do Ustavot na RM 1991 godina, koga odgovornosta za ovie pra{awa (politi~ka i ustavnopravna) ja prezede RM kako dr`avnopraven subjekt, imaat visok, civilen i civiliziran tretman na Albancite, Turcite, Romite, Srbite, Vlasite i mislam i napati i nedozvoleno zaboravanite "drugi". Duri, ako se odi i nanazad, i na samiot kriti~en moment na sozdavawe na makedonskata dr`ava - 2 avgust 1944 godina, se poka`uva odnos ne samo kon pravata na Albancite, tuku i site nacionalnosti vo Makedonija. Nivni pretstavnici ima i vo politi~kiot korpus koj go vr{i konstituiraweto na makedonskata dr`ava i se manifestira konkretno gotovnost nivnite prava da se postavuvaat na nivoto na evropskite konvencii i standardi. Toa ne e samo poradi eden civiliziran odnos, tuku i poradi sopstveniot specifi~en interes. Pove}enacionalnata mapa na RM sekoga{ se tretirala kako vistinsko politi~ko i kulturno bogatstvo, a ne kako tovar {to treba da se "olesnuva" so rigidni merki. Vo taa smisla ima eden kontinuitet od polovina vek koj sozdal ne samo odnos na dr`avata kon nacionalnostite, tuku i niven kon dr`avata. Nacionalnostite se ramnopravni gra|ani i dr`avjani na Makedonija ustavotvorno izramneti. I - {to e edna voo~liva karakteristika na ovoj proces - toa e postojanata gri`a i realnite inicijativi za natamo{no unapreduvawe na pravniot i realniot status na nacionalnostite vo dr`avata. Pravata na nacionalnostite, i vo tie ramki na albanskata nacionalnost, od ustav do ustav se unapreduvaat, se napu{taat starite nadminati {emi i se vnesuvaat novini. Se razbira deka koga ova go iznesuvam ne smetam, nitu pak realnosta e takva, deka s# e idealno re{eno ili deka s# e definitivno apsolvirano vo makedonskiot multietn~ki demokratski model. Problemi postojat. Niv gi imalo i vo minatoto - i vo obrazovanieto i vo kulturata i vo nerazvienite emancipira~ki procesi, i vo nesoodvetniot tretman, i vo politikata (razni diferencijacii, politi~ki rigidnosti i drugo). Problemi ima i sega koga Makedonija e vo tranzicija od koja treba da izleze kako edno gra|ansko i demokratsko op{testvo. Vo ova "nevreme" se manifestiraat problemi vo ekonomskiot status, vo regionalnata nerazvienost kade {to ima koncentrirano albansko naselenie, visok stepen na nevrabotenost na mladata albanska populacija...No, mislem deka problemite nikoga{ ne bile ni etnocidni ni genocidni. Vpro~em, i aktulenite eliti na albanskata nacionalnost gi imaat svoite koreni od edno takvo vreme i od eden takov period, a go ima i obi~niot Albanec. Od tie vremiwa se i mnogu steknati prava i naviki koi denes se del na demokratskiot ambient. Ustavot na RM od 1991 godina be{e modeliran so pomo{ na evropskite iskustva i standardi vrzani za polo`bata i statusot na malcinstvata. Vpro~em, od toj agol Ustavot i go poddr`a EU preku Badinterovata komisija, a i site zakoni {to se nosea vrz negova osnova ja minuvaa ekspertizata na Sovetot na Evropa ili na drugi evropski institucii. Mislam deka Ustavot poka`a visok dr`avotvoren, politi~ki i eti~ki treman na nacionalnostite vo Makedonija od edna gra|anska pozicija.

TOMOVSKI: Edna od kontroverzite vrzana za albanskata nacionalnost e demografskata statistika. Mislam deka ovaa, inaku objektivna kategorija, vo praktikata ~esto se upotrebuva vo dnevnata politika ili e vo funkcija na partiskata ideologija.Taka, "privatnite" statistiki (partiski ili poedine~ni) "tvrdat" deka duri 1.200.000 se Albanci nasproti brojkata od 442.914 od vonredniot popis vo 1994 godina koj go bara{e Sovetot na Evropa i pod ~ij monitoring i se odr`a. Brojkite se nabquduvaat "stati~no", za potrebite na momentot, se nema duri i potrebnata kultura kon niv i nivnata "istoriska" dimenzija. Taka, objektivniot statisti~ko-istoriski podatok poka`uva deka vo 1953 godina, koga e izvr{en prviot oficijalen popis, spored stroga i toga{ evropska metodologija, vo Makedonija imalo 860.699 Makedonci, 162.524 Albanci, zna~i vo soodnos 1:6 (aproksimativno). Sega{niot soodnos e 1.288.330 : 442.914, {to zna~i pomalku od 1:3. Se razbira, vakvata radikalna promena ima razni aspekti (natalitet, migracii), no i moralni i politi~ki konsekvenci. Me|utoa, ne i do ramni{te da se izveduvaat statusni (pozicija na narod) ili teritorijalni promeni.

Inaku, i samiot natalitet, pa i migraciski dvi`ewa govorat za edna liberalnost i demokrati~nost na dr`avata. Taa nikoga{ ne se me{ala vo privatnosta, vo "postelata". Migraciite govorat za sloboda na komunikaciite i za oslobodenost na izborot na mestoto na `iveewe, pa i koga bil vo pra{awe t.n mehani~ki priliv (selo-grad, Kosovo, Albanija, jugot na Srbija). Osven toa, i vo polovina vek za vreme na komunizmot i sega decenija vo postkomunisti~ka dr`ava kako rezultat na dr`avnata politika vo Makedonija ima relativno niska smrtnost na decata, se razbira i kaj Albancite, i pokraj enormno visokata stapka na natalitet vo uslovi na ekonomska i socijalna siroma{tija. Ako tuka i ne{to ima nenapraveno, toa e slabiot emancipira~ki proces vrzan za albanskata `ena i nejzinata polo`ba i status.

Inaku, {to se odnesuva do odlo`uvaweto na popisot, mislam deka pak e toa posledica od edna visoka politizacija i etnizacija i na edna vakva objektivna demografska operacija. Propisite za popisot se pravea so pomo{ na evropskite "instruktori" i evropskite standardi. Vo Parlamentot be{e izglasan i Zakonot i za nego glasaa i parlamentarcite od albanskite partii! Politizacijata okolu popisot i natamu gi ostava otvoreni podatocite za dnevnopoliti~ka upotreba i za brojkite koi se proizveduvaat od partiskite zavodi za statistika.

TOMOVSKI: Ako dobro se analiziraat sobranite podatoci i dokumenti, toga{ stanuva voo~liva zastapenosta na site nacionalnosti, ne samo na albanskata, vo dr`avnite institucii, vo politikata, vo op{testvoto vo celina. Minatiot sistem ima{e za toa "kadrovski klu~", taka {to spored nego, vo uslovi na ednopartiski sistem, pretstavnicite na nacionalnostite bea nasekade prisutni - vo porane{nata partija, vo vlasta, vo raznite organizacii (Socijalisti~kiot sojuz, Sindikatite, mladinata, razni op{testveni organizacii) od lokalnata vlast s# do vrvot na dr`avata. I pred raspadot na komunisti~kata dr`ava vo Makedonija tie bea i vo Sobranieto i vo dr`avnoto kolektivno pretsedatelstvo. Ovaa faktografija ja ima i niz brojki. So niv ne bi sakal da go idealiziram minatoto, tuku samo da go ilustriram odnosot kon nacionalnostite, posebno albanskata, koja sekoga{ imala svoja specifi~na te`ina. Tuka se i dr`avnite slu`bi - policija, vojska, administracija.

TOMOVSKI: Mislam deka zastapenosta, sega vo ovaa postkomunisti~ka dr`ava, ima drugi dimenzii. Ako kadrovskata i personalna politika se sfati kako matematika, toga{ taa mo`e da se do`ivuva i kako nezadovolstvo. No, za mene e pova`no toa {to od nedovolnata zastapenost posledici ima i dr`avata i op{testvoto koi se osiroma{eni od edna kreativna i fizi~ka energija, od sposobnosti za dr`avni funkcii, biznis, ekonomija, kultura, edukacija, pa i pripadnosta kon nea. Ne samo poradi nedovolnoto personalno prisustvo na potencijalot na albanskata, tuku i na turskata, romskata, vla{kata, srpskata nacionalnost. [teta e {to toa bogatstvo na sposobnosti {to tamu kaj niv e koncentrirano s# u{te ne e produktivno vgradeno vo dr`avniot i ekonomskiot i politi~kiot kapacitet na makedonskata dr`ava. Za{to sekoja od nacionalnostite ima specifi~ni sposobnosti - za ekonomija, za biznis, za kultura, za trgovija, administracija...Dobro e sega kon ovie pra{awa, koga se otvora politi~kiot dijalog, da se pristapi preku analiza na empirijata, da se vidat nasproti toa i evropskite standardi, da se napravi eden inventar na zastapenosta na nacionalnostite vo makedonskiot civilen i demokratski proekt na op{testvo, no ne od matemati~ka pozicija, tuku od pozicija na pridones, zna~ewe, politi~ka produktivnost. Po sozdavaweto na samostojnata makedonska dr`ava se vide deka se nema dovolno kadri vo celina. Civilnata dr`ava bara inakov profil i inakov kvalitet na kadri od onoj koj e nasleden od porano. No, i pokraj toa novata, gra|anska dr`ava go otvori procesot na u~estvoto na kadrite na nacionalnostite, posebno na albanskata, vo vlasta, vo dr`avata, vo diplomatijata. I, ne mo`e{e da bide poinaku, bidej}i vo uslovite na makedonskiot pluralizam se sozdadoa mo`nosti za politi~ka artikulacija na kolektivnite interesi na nacionalnostite preku politi~kite partii. Albanskata nacionalnost od prviot pove}epartiski parlament i prva vlada, s# do ovie aktuelnive, postojano e "vnatre", odnosno e del na parlamentarizmot i na aktuelnata vlast. I, se razbira na politi~kite igri vo niv, vklu~uvajki gi i poslednite so golemata koalicija. Za mene e va`no deka zastapenosta i u~estvoto vo vlasta i vo dr`avata ja naglasuva odgovornosta za sostojbite vo niv i za razvojot i perspektivite na makedonskiot gra|anski proekt.

Inaku, kadrovskiot i personalniot problem ima i edna neprijatna praktika. Taa se poka`a i sega koga se tokmea ministerskite mesta. Postoi negativna partiska selekcija kaj partiite od albanskata nacionalnost (ova i ne e samo niven specijalitet). Redok e primerot sposoben Albanec da se najde na dr`avna ili politi~ka funkcija, a da ne e ~len na partiite na albanskata nacionalnost koi se del na parlamentarnoto mnozinstvo ili na koalicionite vladi. Ako ne e niven "borec", nema prostor i pokraj sposobnosta. Partiskiot paso{ e edinstven na~in da se bide na funkcija. Vo ovoj kontekst se otvora i pra{aweto za osposobenosta na kadrite kako eden od uslovite na zastapenosta vo dr`avnite i op{testvenite funkcii.

TOMOVSKI: Fenomenot na {ovinizmot, na omrazata, e vrzan za homobalkanikusot. No, toa e i evropski i svetski fenomen. Negova kulminacija e nacizmot. Podlogata na {ovinizmot e pove}eslojna - psiholo{ka, istoriska, politi~ka, religiozna, etni~ka. Se mrazi na tie osnovi u{te i vo Evropa, vo Azija, na Bliskiot Istok... Na Balkanot omrazite se stari, prastari. Posledica se od razni stereotipi, predrasudi, istoriski nastani...Ne sum sklon {ovinizmot da go vrzuvam samo za Albancite ili pak nim odnapred toa da im se lepi kako nekakva osobina. Mislam deka golema odgovornost imaat politi~kite eliti vo Makedonija, se razbira i na Albancite, vo eliminacijata na vakvite pojavi i osobeno nivno stavawe vo politi~ka upotreba. Osobeno sega po tanu{evsko-tetovskite do kumanovskite nastani, bitolskite opo`aruvawa na du}anite, masakrot na [ar Planina, maltretiraweto na albanskite civili i nivno zalo`ni{tvo od teroristite vo kumanovskite sela...Toa e obid omrazata da se podigne, da stane sostojba na duh i svest vo Makedonija. Vo Bosna i den deneska ne mo`e da se nadmine omrazata me|u trite etnosi. Antihumano i antiistoriski e ako toa nekoj se obiduva da go napravi vo Makedonija so slu~uvawe nekoja "nova" tradicija na nepodnoslivost. Tuka e sega na golem ispit politikata, bidej}i obi~nite lu|e se samo vturnati vo nejzinata igra.

TOMOVSKI: Proektite na golemite dr`avi na Balkanot se posledica od istorijata i od nepoklopuvaweto na etni~kite i dr`avnite granici. I istorijata i evropskite politi~ki centri na mo} go imaat napraveno svoeto na ovoj prostor. Zatoa mirot i mirotvorstvoto na Balkanot e fantastika, a vojnata i konfliktite redovna sostojba. Zatoa i voznemirenosta na dr`avite i granicite se poka`a i na po~etokot na minatiot vek koga se raspadnaa imperiite - Avstroungarskata i Otomanskata i na krajot od vekot koga se slu~i padot na totalitarizmot. I toga{ i sega se otvorija dr`avotvorni procesi, problemi na granici, novi eliti, potoa sozdavawe dr`avi ili podelba na narodite vo granicite na drugi dr`avi. S# ova e prosledeno so nasilstvo, vojni posebno so etni~ki sudiri ~ii svedoci sme i nie vo poslednata decenija od minatiot vek na prostorite na porane{na Jugoslavija. Se eksponira praktikata koga eden entitet, edna vlast bara dr`ava, dr`avata bara granici...Vo edni takvi uslovi se razbudija sonovite za golemite dr`avi - srpskiot, hrvatskiot, albanskiot, bugarskiot, gr~kiot pa i makedonskiot. Najradikalen be{e srpskiot proekt so Milo{evi} - i nego najdramati~no i najtraumati~no go do`ivea srpskiot narod. Razbudeniot albanski nacionalizam, isto taka vakviot ambient go smeta{e za {ansa na "zavetot za borba za Velika Albanija". Istoriskiot kontekst e poznat vo modeliraweto na ovaa ideja. Poznata e i mapata. Problemot na ovoj proekt kako i na drugite e teritorija vo koja vleguva i del od Makedonija. Me|utoa, mislam deka i albanskite politi~ki i intelektualni eliti (Albanija, Kosovo, Makedonija) ne izvlekoa pouki od krahot na Velika Srbija. Do niv i do site Albanci mudra poraka isprati Ismail Kadare - da se izbegne ovaa stapica - tie da stanat "omrazeni od demokratskiot svet, od Evropa, od NATO, da bidat vo konflikt so nego". Toa sega im se slu~uva na Albancite na Balkanot - tie gi zamenija Srbite vo merewe na golemata dr`ava sekade onamu kade {to ima Albanci. Vo toj kontekst vleguva i "zadocnetoto vostanie" vo Makedonija. Niz nego dojde do izraz primitivizmot na ekstremniot del na albanskiot polit~ki i intelektualen faktor. Albanskata elita, barem eden nejzin del vo koketiraweto so nacionalizmot, ne se distancira od destrukcijata {to ja nosi idejata za "Golema Albanija". Mislam deka albanskite eliti ne ja ostvarija nivnata misija vo demitologizacijata na velikoalbanskiot mit. Mitovite treba da ostanat na minatoto - tie ne se vizija za idninata. Mislam deka ne se izvle~e pouka od raspadot na Jugoslavija. Ednostavno, nema realnost za velikodr`avnite aspiracii. Ne veruvam vo takvite megadr`avni proekti. Inaku, tie se edno golemo zlo koe proizveduva omraza me|u raznite entiteti. Ima tuka sudir na dve sveti raboti. Ednata e principot i pravoto na nacionalno samoopredeluvawe na nacijata koj zavr{uva so sopstvena dr`ava. A, drugata sveta rabota e nepromenlivosta na granicite. I, tuka e izvorot na vojnite: so vojna da se smenat granicite - so vojna da se dodr`at granicite.

TOMOVSKI: Ne mislam deka e problemot vo otstapki - premali ili pregolemi. Za mene tuka golem politi~ki rizik pretstavuva albanskiot etnoekskluzivitet i bietnicizmot kako zamena na multietni~kiot ambient vo Makedonija kogo go pravat - Makedoncite, Albancite, Turcite, Romite, Srbite, Vlasite i cela edna serija drugi nacionalni posebnosti. Etnomatematikata vrzana samo za Albancite, koi nesomneno imaat specifi~na te`ina i poradi brojot, e kontraproduktivna. Ovoj etnoelitizam na albanskata nacionalnost e i pri~ina za porast na nezadovolstvoto kaj drugite nacionalnosti, koi kako i Albancite ja do`ivuvaat eskalacijata na sopstveniot etnoidentitet. Toa e na {teta na albanskata nacionalnost, no i na {teta na multietnizmot i multikulturalizmot vo Makedonija.

TOMOVSKI: Obrazovanieto e presuden emancipira~ki faktor. Bez nego nema ni demokratija ni ramnopravnost, bidej}i e vrzan za site segmenti koi edna li~nost ja pravat sposobna za politika, demokratija, vlast, ekonomija, kultura, nauka...Treba i prostor i vrema da se izvede edna retrospektiva okolu obrazovanieto na maj~in jazik na Albancite. No, eden fakt e nepobiten. Makedonskata dr`ava sekoga{ imala odnos kon edukacijata - ne samo poradi nekakva obvrska kon nacionalnostite, tuku poradi celiot razvoj i prosperitet na dr`avata koj e usloven od edukativnoto nivo na site nejzini gra|ani, nezavisno od nivnata etni~ka pripadnost. Za toa govorat i podatocite za opfatenosta na albanskata populacija vo site stepeni na obrazovanie s# do univerzitetskoto. Ne mislam deka toa e dovolno i deka e s# osvoeno. Toa {to mene mi pre~i vo ovaa sfera e politizacijata i ideologizacijata na edukacijata - taa stana predmet na politi~ki dilovi, na politi~ki igri, na politi~ka trgovija na partiite na smetka na generaciite mladi studenti. Obrazovanieto treba da se vrati tamu kade {to mu e mestoto - vo obrazovanieto. Toga{ }e nema nikakov problem okolu jazikot. Kolexot na [tul e eden od takvite potezi i proekti.

Inaku, za upotrebata na albanskiot jazik mislam deka nikade vo Ustavot toa ne e dovedeno vo pra{awe. Toa e i del od nasledenite prava. Za problemot na oficijalizirawe na albanskiot jazik treba da se konsultira evropskata praktika, pa i svetskata. Edna multietni~ka Amerika, na primer, angliskiot go utvrdi kako edinstven, oficijalen jazik. Takvi primeri ima i Evropa, no ima i druga praktika ([vajcarija) koja e posledica od specifi~na istorija i tradicija. Vo ovoj kontekst treba da se sprovedat site standardi {to gi ima Evropa vo zonata na lingvistikata. Makedonija e vpro~em potpisnik na evropskiot dokument {to gi regulira ovie pra{awa.

TOMOVSKI: Aktuelnata situacija vo Makedonija na me|uetni~ki plan so nastanite vo Tanu{evci, Tetovo i Kumanovsko e radikalizirana. Govorot na oru`jeto nikoga{ ne bil me|uetni~ki govor vo Makedonija. Toa e za mene posledniot primitivizam {to se slu~uva vo ovoj del na Evropa. Zo{to dojde do upotreba na oru`jeto i koi se tie Albanci {to toa go potegnaa, treba da se dade odgovor. Dali se toa nekoi drugi Albanci ili imaat makedonski "bekgraund"? Za mene nema pri~ini da se potegne oru`jeto kako politika vo Makedonija. Barem do pred dva meseca politi~kite eliti govorea za relaksirani me|uetni~ki odnosi. Taka n# tretira{e i EU. Taa, i pokraj terorizmot i albanskiot ekstremizam, go otvori procesot na asocirawe na Makedonija vo Unijata.

Se poka`a deka dve razli~ni i radikalni politi~ki opcii vo edna vlada vo potraga po proekt za etni~ka stabilnost vo Makedonija ne dadoa rezultat. Mo`ebi zatoa {to relaksacijata ostana na nivo na politi~kiot dil na partiskite eliti! A, i etnoproblemite eksponiraa golema tvrdoglavost. Dve najgolemi opasnosti koi gi demnat etni~kite odnosi se nivnata visoka politiziranost i sega militantniot kontekst i nasilstvoto. Kaj Makedoncite e prisutna reakcijata od ekstremot sega kombiniran so vojna, apsurden gibel, osakaten mir (barawe status na narod, etnoregionalizacija, federalizacija na dr`avata) {to se do`ivuva kako dekompozicija na dr`avata i promena na granicite {to e podloga i za s# pogolema etno~uvstvitelnost i pokrevawe na nacionalnite i etnonacionalnite tenzii. Od druga strana, sega ima s# pogolema getoizacija i hermetizacija na albanskata populacija (nejzina upotreba vo "vostanieto") i nametnuvawe na eden paralelen svet za sebe i vo sebe. Nasproti site civilizaciski procesi, ova e vistinski anahronizam od koj, po s# izgleda, ne se imuni ni albanskite liderstva. Stanuva s# povisok stepenot na politizacija i ideologizacija na etnoposebnosta. Dali golemata koalicija }e go izdr`i toj pritisok, ostanuva da se vidi. Najte{ko e {to obi~nite lu|e se staveni vo upotreba. Mislam deka n# o~ekuvaat novi isku{enija i predizvici vo etnozonata. Neophodno e novo promisluvawe za makedonskiot multietni~ki demokratski model. Potreben e proekt, strategija na etni~ka stabilnost vo Makedonija. Nedostiga prevencija na etnokonfliktite kako {to nedostasuva i eden menaxment za upravuvawe so niv. Ne }e da e dobro da ostane nasilstvoto vo taa zona kako navika i negova promocija kako politika. Namesto kavgite, da se vrati naru{enata doverba i da se isfrli vlezeniot somne`, a od dijalogot da se eliminira kondicionalot "ako ne" i so toa da se uslovuva lojalnosta kon dr`avata. Gra|anskiot proekt na multietni~ka demokratija e vo sudir so etnovarijantata koja se bazira vrz politizacija na gra|anite na etnoosnova. Toa e studeniot veter na makedonskata etnomapa. Nestrplivosta ne e prednost vo politikata i vo dijalogot. Za celosna ekspona`a na etnodemokratijata uslov se dve raboti: zreewe na demokratskiot ambient i ekonomskata mo}. Pod zreewe gi podrazbiram politi~kite i duhovnite sostojbi ne samo kaj Albancite, tuku i kaj Makedoncite i drugite etnoposebnosti. Vo sega{nite uslovi na tranzicija na dr`avata i op{testvoto, sepak vo me|uetni~kata sfera pozitivno se otvoreni generalnite procesi.

Vo vrska so problemot na Balkanot i albanskiot ekstremizam, so ogled na balkanskiot princip na politi~kite i etni~kite svrzani sadovi, imame i osakatena bezbednost vo regionot i "nezavr{en mir". Toa ednostavno vle~e vo balkanskiot "`iv pesok" i s# podaleku od Evropa. I, se razbira, i Evropa ostanuva so nemirot na svojot Jugoistok. So toa Balkanot i vo ovoj nov vek ima "{ansi" da bide region bez vizija.