POLITIKA

Redefinirawe na najvisokiot zakonodaven akt

MAKEDONSKIOT USTAV NA POPRAVEN!

Pi{uva: Qup~o PAN^EVSKI

  • Eventualnite ustavni promeni nikoj ne gi spomnuva kako prioritet. Sepak, politi~kata elita vo zemjava zad paravanot na voenata kriza seriozno gi razgleduva mo`nite varijanti

Novata vladina koalicija na politi~ko edinstvo zapo~na so prezentirawe na politikata na kabinetot na Georgievski. Starata praktika na pu{tawe probni baloni za s# ona {to odnapred se znae deka javnosta te{ko }e go "svari", gi inficira i novite vladini ministri, koi ja prifatija igrata na "vo`dot". Sega povtorno, kako vo starite dobri vremiwa, se debatira okolu pra{aweto dali Makedonija e multietni~ka dr`ava ili doprva treba da stane. No, lepeweto na ovoj epitet zavisi od dlabo~inata na ustavnite reformi. Pred s#, toa }e zavisi od radikalnosta vo barawata za promeni na Ustavot - glavniot zakonodaven defter {to gi regulira institucionalnite formi na organizirawe i individualnite prava na gra|anite na Makedonija.

"Nedemokratski e da se odbiva i da ne se razgovara za promeni na Ustavot", e odgovorot na makedonskiot politi~ki vrv na lelekot i barawata na albanskiot blok, koj gi intenzivira razgovorite za seriozni intervencii vo najvisokiot praven akt. Pretsedatelot na Vladata, u{te vo april, na pra{aweto dali }e dozvoli promena na Ustavot na Republika Makedonija, be{e deciden deka ne e za menuvawe na Ustavot, pri {to uka`a deka nikoj dosega ne vr{el pritisok vrz Vladata za ova pra{awe, nitu go podnesol ovoj predlog. Georgievski napomna deka Vladata nema da pravi nikakvi otstapki vo odnos na barawata na Xaferi, dokolku se tie protiv interesite na Republika Makedonija.

POLITI^KA KLIMA

Site ovie ocenki ja generaliziraat politi~kata klima vo vladinite institucii i stavot deka sepak }e mora da se menuva ne{to vo makedonskiot Ustav. Nelogi~no objasnuvawe za postapkite e toa deka ova e eden od uslovite za trajno re{avawe na krizata vo Makedonija. Barawata za promena na makedonskiot Ustav se i vo agendata na t.n. ONA, paraorganizacija koja me|unarodniot faktor ja okvalifikuva kako klasi~na teroristi~ka. Za mo`ni izmeni vo konsekvencata ve}e bez rezerva javno govori i me|unarodnata zaednica, istata onaa koja samo do pred edna godina n# "tapka{e po ramo" i od evropskite centri pora~uva{e deka makedonskiot Ustav e demokratski. Iako eventualnite ustavni promeni nikoj ne gi spomnuva kako prioritet, sepak politi~kata elita vo zemjava, zad paravanot na voenata kriza, seriozno gi razgleduva mo`nite varijanti. Evropskite emisari, pri svoite poseti vo koi akcentot go stavaat na problemot so voenite dejstvija, se obiduvaat da ja nametnat tezata deka generator na s# ona {to se slu~uva vo Makedonija e tokmu Ustavot. Promenite vo nego bi gi re{ile nizata pra{awa koi albanskiot politi~ki blok smeta deka se otvoreni. Referencata vo Preambulata vo koja se veli deka Makedonija e nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i so drugite pripadnici na nacionalnostite koi `iveat vo nea, verojatno }e bide pri~ina Preambulata kompletno da se izbri{e. Ova e novo barawe na pretstavnicite na albanskoto malcinstvo zatoa {to od pred samo nekolku nedeli se bara{e vo Preambulata "albanskiot narod" da bide vmetnat kako konstitutiven narod i zaedno so makedonskiot da bide sozdavatel na makedonskata dr`ava.

No, otkako dobro razmislija i otkako sfatija deka vo ovoj sve~en tekst na Ustavot nikako ne }e mo`at da go vmetnat svoeto u~estvo vo Ilindenskoto vostanie i ASNOM, dojde do promena na stavot i sega se bara kompletno isfrlawe na Preambulata od Ustavot. Opcijata koja se razgleduva e namesto Preambula, Sobranieto na RM da izglasa deklaracija vo koja }e bidat sodr`ani istoriskite osnovi na koi e postavena makedonskata dr`ava.

PROBLEMATI^NI ^LENOVI

Na{ite izvori potvrduvaat deka predmet na mo`ni izmeni }e bide i ~len 7 od Ustavot, koj se odnesuva na upotreba na jazikot na nacionalnostite. Sega{nata realnost e slu`bena upotreba na jazikot, koja e regulirana so Zakonot za lokalna samouprava. Idejata e da se dozvoli upotreba na jazikot na malcinstvata i vo podra~nite edinici na ministerstvata. Ova barawe mo`e da se realizira so dodavawe na nov stav na ~lenot 7 od Ustavot, no najverojatno }e se odi na tolkuvawe od Ustavniot sud so koe }e se ovozmo`i vakvata upotreba. Se odi duri dotamu {to seriozno se razmisluva upotreba na jazikot na malcinstvata i vo Parlamentot na RM. Na listata problemati~ni ~lenovi, Albancite go vbrojuvaat i ~len19 vo koj se govori za veroispovesta vo dr`avata. Vo ovoj ~len problemati~no e toa {to samo MPC se spomenuva so svoeto ime. Izmenite se vo nasoka vo ovoj ~len da se dodade i imeto na Islamskata verska zaednica.

Vo albanskite predlog-izmeni se najde i ~len 40 koj se odnesuva na reguliraweto na visokoto obrazovanie na malcinstvata vo Makedonija. So negovata izmena albanskiot politi~ki blok bara legalizirawe na tetovskiot parauniverzitet. Za site izmeni vo Ustavot, potrebno e dvotretinsko sobranisko mnozinstvo.

Dokolku se realiziraat {pekulaciite, }e bide pove}e od jasno deka Vladata za politi~ko edinstvo e samo mehanizam za sproveduvawe na "ustavnite reformi".