OVAA VLADA NEMA LEGITIMITET DA DONESUVA POLITI^KI ODLUKI!

MIR^EVSKI: Od samiot fakt {to me|unarodnata zaednica izvr{i golemo vlijanie vrz liderite na politi~kite partii, na pretsedatelot na dr`avata i na pretsedatelot na Vladata za da se formira edna vakva {iroka koaliciska Vlada, i ne # te{ko da se pretpostavi kolku e komplicirana sostojbata vo Makedonija. Svedoci bevme na nizata aferi koi ja potresoa javnosta, po~nuvaj}i od somnitelnata rasproda`ba na strate{ki kapaciteti i dr`aven kapital, formiraweto na novoto parlamentarno mnozinstvo, pa aferata prislu{uvawe, vooru`enite napadi na policiskite stanici za na krajot seto toa da rezultira so agresija vrz na{ata zemja. Tokmu zatoa me|unarodniot faktor mora{e da ja zeme rabotata vo svoi race i da izvr{i pritisok za formirawe vakva Vlada.

MIR^EVSKI: Toa be{e taka poradi nefunkcioniraweto na instituciite na sistemot na teritorija na celata dr`ava. Fakt e deka zaradi vakvite sostojbi i poradi takviot na~in na prakticirawe na vlasta na "relaksiranata" koalicija se sru{ija osnovnite bezbednosni sistemi. Zatoa, {titej}i gi sopstvenite interesi, me|unarodnata zaednica se najde vo uloga na posreduva~.

MIR^EVSKI: Jas mislam deka seto toa bi mo`elo da se zeme taka, a se so cel da se spasi Vladata, a so toa i premierot Georgievski kako bi mo`elo na toj na~in da gi za{titat sopstvenite interesi.

MIR^EVSKI: Vaka. Momentalnata situacija vo koja se najde Makedonija ima podolga istorija. Vo Makedonija se sudruvaat interesite na zapadnoevropskite zemji. Fakt e deka seto toa se slu~uva na {teta na Makedonija i makedonskiot narod. Izvorot na valkanata politika so koja se zagovara nekakvo novo prekrojuvawe na granicite i sozdavawe novi dr`avi e lociran na patot na parite koi se ne~esno zaraboteni vo matnite biznisi na odredeni grupacii vo Evropa i Amerika. Ogromni sredstva se potro{eni za afirmacija na agresijata nad SR Jugoslavija. Me|unarodnata zaednica, koja e svesna deka ne ja postigna celta, bara opravduvawe za svoite postapki.

MIR^EVSKI: Ako se se}avate, zaednicata se podgotvuva{e za kopnena intervencija vo Jugoslavija. Taa intervencija bara{e da se vooru`at odredeni sili, no tie sili ne bea upotrebeni zatoa {to nema{e kopnena ofanziva. Podocna tie vooru`eni formacii izlegoa od kontrola. Sega, politi~ki potkrepeni, ovie formacii dejstvuvaat na na~in nam dobro poznat. Gi koristat "benificiite" kaj me|unarodniot faktor i vo Makedonija nametnuvaat pra{awa koi za ovaa dr`ava se odamna zatvoreni.

MIR^EVSKI: Verojatno podmitlivosta i korumpiranosta ne se svojstveni samo za del od Makedoncite, ami ovie "doblesti" se vlezeni i vo centrite na evropskite institucii. Kako inaku da ja okvalifikuvame zainteresiranosta na ovie delegacii od Evropskata unija koi sekojdnevno ja posetuvaat na{ata dr`ava i pritoa prote`iraat nekakvi {emi koi se neprifatlivi za ovoj narod. Imeto, Ustavot, suverenitetot i s# ona {to zna~i nacionalen strate{ki interes za edna dr`ava, za Makedoncite tie pra{awa se cementirani. Sega nekoj odnadvor, a i potpomognat od nekoj vnatre koj za celo vreme participira{e vo vlasta, gi otvora ovie pra{awa.

MIR^EVSKI: Pa ve}e spomnav koi pra{awa. Makedonskiot narod na referendum se izjasni deka e za samostojna, suverena i nezavisna dr`ava. Vo 1992 godina donesovme Ustav za koj ako se se}avate istite me|unarodni faktori potvrdija deka e demokratski. Od kade sega ovoj Ustav ne ~ini i od kade nekoj e zagrozen vo Makedonija? Mislam deka me|unarodnata zaednica pravi golemo licemerie manifestiraj}i ja na vakov na~in "zagri`enosta" za ovaa zemja i problemot uporno go bara onamu kade {to go nema. Problemot ne e vo Republika Makedonija, problemot ne e vo Sobranieto, tuku problemot e vo zapadnoevropskite zemji koi go stimuliraat terorizmot vo ovoj region. Imam soznanija deka ogromni sredstva koi se sozdadeni so ne~esni biznisi i kapitali se upateni kon Makedonija za da se opravdaat mnogute pogre{ni postapki na evropskite funkcioneri.

MIR^EVSKI: Legitimitetot na odredeni politi~ki partii vo Makedonija po~na da se ru{i so vleguvaweto na g. Stojan Andov vo Sobranieto na RM. Taa kombinacija pridonese Vladata na Georgievski u{te po`estoko da manipulira so Sobranieto. Ulogata na ova zakonodavno telo be{e suspendirana. Dokaz za toa se nizata inicijativi na prateni~kata grupa na VMRO-Vistinska za svikuvawe itna sednica za nastanite {to se slu~ija vo Tearce, Tanu{evci, Tetovo... No, Andov mnogu smisleno se inkorporira vo "{emata" na Georgievski i glavna cel mu be{e da go suspendira Sobranieto. Za `al, vo toa uspea. Duri po intervencijata na me|unarodniot faktor dojde do odr`uvawe na zatvorenata sednica od koja proizlegoa zaklu~ocite za bezbednosnata sostojba vo Makedonija.

MIR^EVSKI: Na zatvorenata sednica ima{e provokacii so cel da bide prekinata. Scenarioto predviduva{e edna partija da inscenira incident vo koj nekoj }e se okvalifikuva kako nacionalist. So taa etiketa }e bea poso~eni pred me|unarodniot faktor i za niv pregovorite i u~estvoto vo vladata za politi~ko edinstvo }e prekinea. Se ode{e na toa edna partija da bide marginalizirana, a toa zna~e{e po{irok front za preostanatite.

MIR^EVSKI: Vremeto poka`a koj saka{e da napravi opstrukcija vo rabotata na Sobranieto. Toa se doka`a i pri konstituiraweto na novata Vlada, iako vo pregovorite so Roberton i Solana istite tie vo kabinetot na Trajkovski se deklariraa deka e neophodno formirawe Vlada na politi~ko edinstvo.

MIR^EVSKI: Taa ima za zada~a da izgotvi tehni~ki uslovi i zakonska legislativa za fer i demokratski izbori i da pomogne vo re{avawe na aktuelnata bezbednosna sostojba. Me|utoa, ovaa Vlada ja sfa}ame kako Vlada koja{to nema kredibilitet i legitimitet da nosi krupni odluki vo imeto na celiot makedonski narod.

MIR^EVSKI: Za mene ova e tehni~ka Vlada. Ovaa Vlada ima legalitet, no ne i legitimitet. Napomenav deka ne e legitimna, a toa e zaradi toa {to dojde do prekrojuvawe na soodnosot na silite vnatre vo Parlamentot. Se javija mnogu prateni~ki grupi i politi~ki partii koi{to ne go dobile mandatot na izbori i koi ne se odraz na voljata na narodot. Ete zatoa ovoj sostav nema kredibilitet da nosi politi~ki odluki. Od toj aspekt jas ne prifa}am deka sme vo koalicija so ovie politi~ki partii vo ovaa Vlada.

MIR^EVSKI: Tokmu poradi faktot deka politi~kata klima vo dr`avata e naru{ena, a so cel da pomogneme bez razlika na na{iot stav, "de fakto" nie sme vo taa Vlada. Nemojte da mislite deka seedno mu e na Crvenkovski da participira vo Vlada na ~ie ~elo e Georgievski. Ili zamislete kako mu e na eden Nenad Ristevski koga mora da glasa za Vlada koja }e ja predvodi Georgievski! Vo toa dru{tvo mo`am i jas da se priklu~am. Op{to poznato e {to s# pre`iveavme jas i drugite pratenici od VMRO-Vistinska pri transferot. Na{ata partija celo vreme vele{e deka nema da glasa za Vlada koja na ~elo }e bide Georgievski od dobro poznati pri~ini. Me|utoa, ako e interesot da se za~uva Makedonija, toga{ gi nadminuvame site li~ni i partiski interesi. Vleguvaweto na VMRO-Vistinska vo koalicija nare~ena "Vlada za nacionalen spas" go razbiram kako ~in so koj se doka`uva deka ovaa partija e konstruktivna i deka e za demokratski dijalog i za za~uvuvawe na suverenitetot na cela teritorija na RM.

MIR^EVSKI: Na{eto nezadovolstvo, koe rezultira{e, ajde uslovno da ja nare~eme, nervoza vo prateni~kata grupa i se slu~i toa {to se slu~i, be{e proizlezeno od statusot na na{ata partija koja go ima{e vo pregovorite vo kabinetot na Trajkovski. Nie ne im dadovme ovlastuvawe nitu na Georgievski nitu na Crvenkovski zad na{iot grb da pravat dogovori za Vlada za potoa nie tehni~ki, so glasawe, da ja poddr`ime. Nervozata se javi poradi principielni pra{awa, pra{awa koi se sistemski nedovolno dobro postaveni za odredeni problemi koi se javija pri pregovorite, a i za problemite vnatre vo na{ata politi~ka partija.

MIR^EVSKI: Razgovorite, kolku {to sum upaten, mo`ea da te~at s# do ona nivo dodeka na masa ne bidat postaveni nekoi pra{awa od nacionalen interes. Toa zna~i deka VMRO-Vistinska vo nitu eden moment ne otstapila od svoite opredelbi. @alno e toa {to nie vlegovme vo Vlada koja e iznudena i tokmu zatoa ima{e dilemi okolu odlukata - {to e pametno - dali da ja prifatime ponudata za vlez vo Vladata na politi~ko edinstvo ili ne! Koordinacijata po tie pra{awa ja vode{e tokmu g.^erkezov i se dogovorivme najmalku dvajca od pratenicite da u~estvuvaat vo site razgovori okolu formiraweto na {irokata koalicija. Paralelno so ovie aktivnosti pobaravme da se promeni i na{iot status vo partijata. Pobaravme da se napravat izmeni vo Statutot i Delovnikot na partijata i nie pratenicite da vlezeme vo rakovodnite strukturi na istata so pogolemo vlijanie. Ponatamu stana zbor i za formirawe komisija na nivo na partijata koja }e gi proceni {tetite pri kamenuvaweto na na{ite domovi vo avgust minatata godina. Edno od na{ite barawa be{e i da se razre{i dilemata okolu fingiranite krivi~ni prijavi koi im se podneseni na odreden broj pratenici od prateni~kata grupa. Nie smetame deka rakovodstvoto na partijata ne prezede dovolno gri`a vo odnos na toa pra{awe. Potoa, Todorov, ^erkezov i jas kontaktiravme so pretsedatelot Stojmenov i na~elno bea prifateni na{ite barawa.

MIR^EVSKI: Ne. Tokmu g. ^erkezov be{e toj {to predlo`i jas da bidam del od Pretsedatelstvoto na Sobranieto. Inaku, jas li~no go po~ituvav i s# u{te go po~ituvam ^erkezov. Toj so dogovor na site {est pratenici koi preminaa vo VMRO-Vistinska be{e izbran za koordinator na prateni~kata grupa i dosega nemalo nikakov problem, tokmu toa zboruva deka kako {to i vie velite e {pekulacija.

E sega, kako i vo sekoja demokratska partija, problemi mora da postojat. Me|utoa s# u{te ne mi e jasno zo{to nekoj saka tie problemi da gi re{ava preku mediumite?

MIR^EVSKI: Ne znam. Kako re{enie za ponudenoto ministersko mesto na{ata partija se odlu~i tokmu za nego. Kolku negoviot izbor e soodvetno re{enie }e poka`e vremeto.

MIR^EVSKI: Denovive ima{e sednica na Pretsedatelstvoto na Sobranieto kaj presedatelot Andov i be{e dogovoren na~inot na funkcionirawe na Pretsedatelstvoto. Ponatamu, donesovme zaklu~ok da ispratime eden dopis do Vladata so koj }e pobarame da go izvesti Pretsedatelstvoto na Sobranieto kakva namera ima vo odnos na onie zakonski proekti koi se izlezeni od vladina procedura i da se re{i pra{aweto so onie sednici vo Sobranieto koi se prekinati. Sega zasega site se korektni i vospostavena e kakva takva komunikacija.

MIR^EVSKI: Koga stanuva zbor za opstanokot na Makedonija site dadovme pridones vo toa. Vlezot vo ovaa Vlada ne go razbiram kako gradewe na nekoi partnerski odnosi so partijata na Georgievski. Toa zna~i deka nemam namera nikogo da amnestiram ili pak, ne daj Bo`e, da im prostam za ona {to mi go priredija tokmu pretstavnicite na taa partija. Odgovorot }e go pobaram niz instituciite na sistemot.

MIR^EVSKI: Sakam da potenciram: Nie ova ne go razbirame kako vleguvawe vo vlasta. Jas ne sum sre}en sega {to vo ovie momenti sedam na potpretsedatelskoto mesto vo Sobranieto. No, za vakviot ~in dobivam poddr{ka od moite sogra|ani od Prilep, od moeto semejstvo. Ova e samo obid da se spasi Makedonija. Zatoa }e se obidam da pomognam na toj plan.