RAMBO...?

Ne. Toa ne e Rambo, ne se la`ete od uniformata, toa e Pretsedatelot na RM.

Nekolkute "specijalci" od obezbeduvaweto navistina izgledaa kako rambovci, no uniformata na "Vrhovniot komandant" e samo fasada zad koja se krie verojatno najnesposobnata vladeja~ka struktura vo svetot. Ve}e ni se zgadi da slu{ame sekojdnevni lagi preku mediumite. Vladeja~kata garnitura o~igledno misli deka narodot e glup i deka }e gi progolta site nevistini koi ni se serviraat. Ovaa Vlada samo ja prodol`uva politikata na porane{nata i go prodol`uva toneweto na dr`avata.

Fakt e deka delovi od makedonskata teritorija ne se kontrolirani od dr`avata, fakt e deka zemjata e vo vojna, fakt e deka zemjata e razurnata odvnatre od serijata skandali, fakt e deka ekonomijata propa|a, fakt e deka pod itno ni e potrebna tehnokratska, sposobna vlada od lu|e koi dosega ne se izvalkale i se poka`ale kako sposobni. Pretsedatelot i Vladata ne sakaat da gi napadnat vooru`enite ekstremisti, bidej}i im bilo strav deka }e imalo ~ove~ki `rtvi. Neodamna eden general re~e deka na~inot na vodewe vojna e so re{ava~ki nadmo}en molnevit udar. Toj isto taka ka`a deka ako edna armija se pla{i od `rtvi, toga{ podobro da ne postoi.

Dali sme vo pravo ostro i bezmilosno da gi kritikuvame onie vo vlasta sega koga sme vo voena sostojba? Jas mislam deka sme vo pravo, bidej}i onie koi se na vlast denes, se istite onie koi se odgovorni za ovaa situacija. Vladata za nacionalen spas dosega se poka`a samo na poleto na podelba na ministerskite i direktorskite mesta. Eve nekolku interesni podatoci koi gi poka`uvaat rezultatite na dosega{noto vladeewe.

Ambasadorite na NATO imaat pozitivno mislewe za makedonskata nacionalna programa za ~lenstvo vo Alijansata, no zemjava izgleda s# u{te e daleku od taa cel. Na poslednata sredba na zemjite-kandidati za ~lenstvo od t.n. "proces Vilnus", Makedonija neoficijalno e rangirana vo poslednata ~etvrta grupa na zemji {to bi se priklu~ile kon klubot.

Vo prvata grupa se vklu~eni balti~kite zemji, a sleduvaat Slovenija i Slova~ka. Vo tretata grupa se Bugarija i Romanija, a vo ~etvrtata i posledna se "site drugi", odnosno Makedonija i Albanija. Diplomatski izvori velat deka iako Makedonija vo sporedba so nekoi od osumte zemji od grupata ima poka`ano pogolemi rezultati vo reformite, zaostanuva na rang-listata. Slova~ka, koja spored na{ite izvori e daleku ponazad od Makedonija, kotira povisoko. Pri~inata najverojatno e vo propagandata i vo lobiraweto, bidej}i ~lenstvoto vo NATO e politi~ka odluka.

(@.P.B. - Dnevnik)

Spored general Grahovac, sovetnik na crnogorskiot pretsedatel Milo \ukanovi}: GOLEMOALBANSKIOT nacionalen proekt mora da se prese~e. Vo sprotivno na Balkanot }e sleduva nova etapa koja }e bide pote{ka i poopasna od ona {to ve}e se slu~i, a Makedonija, i pokraj site zalo`bi i merki na me|unarodnata zaednica, ja o~ekuva agonija i is~eznuvawe. Olesnitelna okolnost e toa {to idejata za ovoj proekt zasega ne e vmetnata vo politika na Republika Albanija. Sepak, taa e mnogu silno izrazena vo mnogu institucii i sredini, pa vozmo`no e vo odreden moment takvata inicijativa da & se nametne i na oficijalna Tirana.

Ni{to ne mo`e da go skrie faktot deka Makedonija, malata dr`ava {to vo 1991 godina se otcepi od jugoslovenskata federacija bez krvoprolevawe, se nao|a na rabot na raspa|awe. I ni{to ne mo`e da go sokrie faktot deka odnosite me|u Makedonija i Zapadot se vlo{uvaat, i pokraj golemata poddr{ka na Zapadot vo tekot na vojnata vo Kosovo. Za vreme na konfliktot, Makedonija ja poddr`a zapadnata Alijansa mnogu pove}e od koja bilo druga zemja vo regionot. Eden o~igleden znak za makedonskoto otu|uvawe od Zapadot e toa {to vo redovite na novata Vlada otsustvuva porane{niot minister za nadvore{ni raboti Sr|an Kerim, najzna~ajniot politi~ar na zemjata vo tekot na minatite nekolku godini. Kerim govore{e na politi~ki jazik {to Zapadot mo`e{e da go razbere i znae{e kako da go upotrebi svoeto znaewe i sposobnost da & pomogne na svojata zemja.

So izleguvaweto na Kerim, makedonskata Vlada zagubi eden pragmati~en ~ovek so razum i sposoben za akcija. Toj be{e dolgogodi{en ambasador vo Germanija. Zamina tivko i so po~it, a toa ne be{e nitu zabele`ano vo site presvrti {to se slu~uvaa vo politi~kite krugovi vo Skopje. Makedonija go propu{ti svojot najdobar ~ovek, svojot najinteligenten glas vo Kerim, i {to e najlo{o, tamu nikoj ne go ni zabele`a toa.

Spored izjavata na prof. d-r Diter Bjalas, sovetnik na GTZ na neodamne{nata pres-konferencija, glavnata cel na Proektot koj se sproveduva ve}e dve godini e na makedonskite proizvodi da im se obezbedi pogolem plasman na germanskiot, a u{te pove}e na probirliviot pazar vo Evropskata unija. Poto~no, kako da se trasira patot i kako da se podgotvat menaxerite za golemata pazarna konkurencija.

Spored strukturata na plasmanot, dosega od Republika Makedonija na germanskiot pazar najmnogu se zastapeni vinoto i zemjodelskite proizvodi. Me|utoa, ovie proizvodi naj~esto se ispora~uvaat na germanskite proizvoditeli, a malku od niv se plasiraat kako finalni prerabotki so oznaka od Makedonija. Spored ocenkite na stru~wacite, kvalitetot na makedonskoto vino, pak, se vbrojuva vo vrvnite sorti, no i pokraj toa, ova proizvodstvo na germanskiot pazar s# u{te e potceneto. Sli~na e sostojbata i so nekoi tehni~ki proizvodi koi, isto taka, se plasiraa preku germanskite proizvoditeli.

Najgolem nedostatok na makedonskite menaxeri e toa {to tie mislat deka znaat s#. A na seminarite za obuka gi ispra}aat naj~esto svoite zamenici, namesto da doa|aat tamu. A seminarite se tokmu za prvite menaxeri. Navistina, za vakvoto pazarno odnesuvawe na menaxerite vlijanie ima i gubeweto na porane{niot ju-pazar, sostojbite vo regionot, transportnite ograni~uvawa i sli~no.