VERATA NA[A RISJANSKA

Voznesenie Hristovo i bo`jite verni ugodnici

"SO NADE@ ZA VE^EN @IVOT, [TO GO VETI VE^NIOT BOG"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "...On se podigna, i oblak go podzede od pred o~ite nivni. I dodeka gledaa kon neboto koga se voznesuva{e On, odedna{ pred niv zastanaa dvajca ma`i vo bela obleka, i rekoa: Lu|e Galilejci, {to stoite i gledate kon neboto? Ovoj Isus, Koj od vas se voznese na neboto, }e dojde pak po istiot na~in, kako {to Go vidovte da odi na neboto"

Eden od najgolemite i najstari hristijanski praznici e praznikot "Voznesenie Hristovo" ili "Spasovden". Se praznuva vo ~etiriesettiot den po Veligden i sekoga{ vo ~etvrtok (ovaa godina na 24 maj). Hristovoto Voskresenie i Voznesuvawe zna~at pobeda na `ivotot nad smrtta, premin so Hrista od smrtta vo `ivot i od zemjata kon neboto.

Hristovoto Voznesenie e praznik na ve~nata radost na du{ata, ~uvstvo na sloboda na hristijanskata du{a. Bidej}i se javi spasitelnata bo`ja blagodat, i zatoa {to verata vo du{ite na lu|eto, preku Hrista, gi povrzuva vo edna nerazdelna celina - kako Crkva i kako narod, na toj praznik, ~ove~kata du{a "so nade` za ve~en `ivot, {to go veti ve~niot Bog", se javuva ~uvstvo kako zemjata da se soedinila so neboto. Hristos, otkako voskresnal od mrtvite, preku 40-te dni, im se javuval na svoite u~enici, zboruvaj}i im za bo`joto carstvo. Im zapovedal da ne se oddale~uvaat od Erusalim i da go ~ekaat vetuvaweto od Otecot, a toa e Svetiot duh i toga{ }e mu bidat svedoci "duri do krajot na zemjata". Gi iznel nadvor od Vitanija, gi podignal racete, gi blagoslovil, se razdelil od Bogorodica i od u~enicite i se voznel na Neboto.

SVETI KIRIL I METODIJ

Voznesenieto Hristovo, Sv. ev. Luka go opi{uva vo delata na Sv. apostoli: "...On se podigna, i oblak go podzede od pred o~ite nivni. I dodeka gledaa kon neboto koga se voznesuva{e On, odedna{ pred niv zastanaa dvajca ma`i vo bela obleka, i rekoa: Lu|e Galilejci, {to stoite i gledate kon neboto? Ovoj Isus, Koj od vas se voznese na neboto, }e dojde pak po istiot na~in, kako {to Go vidovte da odi na neboto".

Pi{uvame za nastani koi se zapi{ani vo Svetoto pismo " za da poveruvate deka Isus e Hristos, Sin Bo`ji, i veruvaj}i da imate `ivot vo Negovoto ime" (Sv. ev. po Jovan).

Datumot 24 maj e den posveten na Svetite bra}a Kiril i Metodij, golemite staromakedonski ramnoapostolni prosvetiteli, u~iteli, ~udotvorci, sostavuva~i na glagolicata, propovednici na Hristovata nauka na slovenski jazik, preveduva~i na Svetoto pismo, braniteli na makedonskata nacionalna i crkovna sloboda. Da gi proslavime {to podostoinstveno site Makedonci vo dr`avata i sekade kade n# ima. Makedonski vernici i sinovi na dr`avata, dojdete vo MPC da im oddademe po~it na najvernite sinovi na makedonskiot narod. Da mu se poklonime na ve~niot dom na Sveti Kiril, koj se nao|a vo Rim, i na osvetenata Sveta Plo~a na Sveti Metodij, vo Elvangen, Germanija, na yidovite od zatvorskata }elija, vo koja temnuval nad dve godini, izma~uvan od germanskite episkopi, no nikoga{ ne se otka`a od Hrista i samobitnosta na svojot narod. Tie, zaedno so svoite u~enici Sveti Kliment, Sveti Naum, Sveti Sava, Sveti Gorazd, i Sveti Angelarij, so blagodarnost }e n# gledaat so svoite besmrtni, nama~eni na zemjata i blagosloveni od Boga, o~i (a na neboto radosni) i so svoite mudri umovi, koi ne dozvolija makedonskiot narod da potpadne pod tu|i vlijanija.

EVANGELSKA PORAKA

Sveti Kiril i Metodij, stoej}i pred Hristoviot prestol, od neboto ni ispra}aat evangelska poraka: "Oble~ete se vo seto oru`je bo`jo... za da mo`ete da se branite vo lo{ den... Zemete go {titot na verata, so koj }e mo`ete da gi ugasnete site v`e{teni streli na lukaviot; Zemete go {lemot na spasenieto i duhovniot me~, koj e Slovoto Bo`jo".

Na 21 maj se praznuva spomenot na Hristoviot apostol i evangelist Sveti Jovan Bogoslov, koj ostana so Gospod i Bo`jata Majka, s# do krajot na nivniot te`ok zemen `ivot. Se oddava po~it na ~udoto {to se pojavuva od negoviot grob, od koj sekoja godina se diga ~udotvorna pra{ina so mo} na izlekuvawe. Na 22 maj se slavi spomenot na prenosot na mo{tite na Sveti Nikolaj ^udotvorec, arhiepiskop Mirlikijski, vo 1087 god. od gr. Mir (M. Azija ), vo gr. Bari (Italija). Prenosot na mo{tite bil izvr{en po volja na Gospod, a po naredba na Sveti Nikolaj, koj na eden sve{tenik vo Bari mu rekol da mu se prenesat mo{tite od opusto{eniot (od Turcite) grad Mir, vo gradot Bari i da se polo`at tamu. @itelite na gradot najsve~eno gi pre~ekale svetite mo{ti i gi polo`ile vo crkavata "Sv. Jovan Prete~a".