Albanci dezerteri

Neoficijalno se doznava deka pred nekolku dena vo kasarnata vo Veles ~etiri vojnici od albanska nacionalnost ukrale avtomatska pu{ka "kala{wikov" i izbegale vo nepoznat pravec. Od po~etokot na bezbednosnata kriza od vele{kata kasarna izbegale 15 vojnici od albansko etni~ko poteklo.

Se doznava i deka {est aktivni i devet rezervni policajci od albanska nacionalnost minatata nedela dezertirale od policiskata stanica vo kumanovskoto selo Matej~e i se priklu~ile vo redovite na t.n. ONA.

Inaku, policajcite so sebe gi odnele slu`benite avtomatski pu{ki, municijata, maskirnite uniformi i druga borbena oprema so koja gi zadol`ilo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

"Ka{ikara" na padinite na Vodno

Minatata nedela kraj hotelot "Panorama" na padinite na Vodno, slu~aen minuva~ prona{ol bomba "ka{ikara". Po prijavuvaweto na slu~ajot kaj hotelot stignale ekipi od Oddelot za antiterorizam i otkako bombata bila demontirana bila prenesena vo Upravata za kriminalisti~ka tehnika na ve{ta~ewe.

Zasega s# u{te ne e poznato koj e podmetnuva~ot na "ka{ikarite", kako ni toa dali najnoviot slu~aj pretstavuva del od urbanata gerila, koja{to ja najavija teroristite po nivnoto razbivawe od tetovskiot region.

Prinudna nastava vo Kosovo

"Najmalku 2.000 u~enici od {est sela na [ara, a od pred nekolku dena i decata od [ipkovica, nastavata ne ja sledat vo svoite u~ili{ta vo regionot, tuku vo Prizren i vo nekolku drugi gradovi vo Kosovo", soop{ti na~alnikot na podra~nata edinica na Ministerstvoto za obrazovanie vo Tetovo, Hasan Zulbeari. Spored nego Ministerstoto za obrazovanie ispratilo instrukcija deka na ovie u~enici }e im bide priznata u~ebnata godina vrz osnova na oficijalen dokument {to treba da go donesat od tamo{noto u~ili{te vo Kosovo kade {to, eventualno, }e go do~ekaat krajot na ovaa u~ebna godina.

Obrazovanieto spored novi metodi

Nastavata i u~ebnicite po istorija treba da se oslobodat od steretopite, prekumernata faktografija i ideolgija, da se rastovarat od voenata i od politi~kata istorija i da se svrtat kon izu~uvawe na kulturata i istorijata na sekojdnevniot `ivot na obi~niot ~ovek. "Istorijata treba da se izu~uva so novi metodi {to }e ja napravat polesna i pointeresna za u~enicite", be{e zaklu~eno na me|unarodniot seminar vo Ohrid na tema "Pristapot kon istorijata na 20 vek vo u~ebnicite i na~inot na koj vo niv se pi{uva za balkanskite vojni i Prvata i Vtorata svetska vojna". Seminarot be{e vo ramkite na Paktot za stabilnost na koj u~estvuvaa pove}e od 40 pretstavnici od zemjite na Jugoisto~na Evropa, kako i eksperti od Severna Irska, Danska, Portugalija, Germanija i Grcija.

Panihida za Tole Pa{a

So sveta liturgija vo prilepskata crkva "Sveto blagove{tenie", so koja ~inona~alstvuva{e mitropolitot avstraliski i administrator prespansko-pelagoniski g. Petar, so sve{tenoslu`iteli od prilepskata parohija, na 13 maj zapo~na ~estvuvaweto po povod prenesuvaweto i pogrebuvaweto na posmrtnite ostanki na vojvodata Tole Pa{a i negoviot sin Veljan vo selo Kru{evica, Op{tina Vitoli{te.

Borba protiv sulfurot vo Veles

"Fondot za `ivotna sredina pri Ministerstvto za `ivotna sredina i prostorno planirawe podgotvuva proekt za desulfurizacija na vele{kata Topilnica, so {to celosno }e bide nadminat problemot so golemite koncentracii na sulfur vo ovoj grad" - istakna direktorot na Fondot, Qup~o Avramovski.

Naskoro treba da bide izgotven i glavniot proekt za ~ija realizacija vladite na Makedonija i Slovenija zaedni~ki }e pobaraat sredstva od Paktot za stabilnost, poto~no od delot namenet za proektite so brz po~etok.

[teta kaj jabolkovite nasadi

Niskite temperaturi {to go zafatija Polo{ko Pole, najmnogu {teti im nanesoa na jabolkovite nasadi. Spored prvi~nite procenki, stanuva zbor za {teti na okolu 90 otsto.

Spored Stojan Mi{eski, tehni~ki rakovoditel vo "Vardar" a.d. od Brvenica, {tetata e proceneta na 16 milioni denari.

"Vo razgovorite so vladinite pretstavnici ja izlo`ivme na{ata te{ka sostojba i od niv be{e pobarano da se najde re{enie za kompenzirawe na {tetite. Vo ovoj slu~aj 'Vardar' a.d. }e pretrpi zaguba od nad eden milion germanski marki", dodade Mi{eski.