MAKEDONCITE LI[ENI OD ^OVEKOVITE PRAVA

Seloto se soo~uva so problemot na patnata infrastruktura, kako i so fekalnata kanalizacija. Vo seloto dosega ima asfaltirano samo edna ulica! Za re{avawe na drugite komunalno-infrastrukturni problemi sredstva - nema. Me|utoa, i ne e s# taka crno. Vo tek e postavuvawe na vodovodna mre`a koja }e go re{i problemot so vodosnabduvaweto. Ovoj proekt }e ~ini okolu 500.000 leva, odnosno 500.000 germanski marki. Me|utoa, mora da spomeneme deka dodeluvaweto na sredstva za urbanizacija na seloto zavisi od prijatelstvoto so bugarskite kmetovi. Konkretno, za s. Qaski ne se izdvojuvaat onolku sredstva kolku {to bi bile dovolni za re{avawe na osnovnite komunalni problemi. Zatoa sme prinudeni da se snao|ame od "Fondot za razvoj", objasnuva kmetot Damenov.

Naselenieto vo Qaski se zanimava so zemjodelie. Osnovna granka e odgleduvaweto tutun, ~ija cena na pazarot e tolku niska {to edvaj se pre`ivuva. Bidej}i vo seloto nema razvieno nikakva industrija, golem broj od `itelite se prinudeni da se zanimavaat so neprofitabilni dejnosti. Za razlika od ma{kata, `enskata populacija ima pove}e mo`nost za vrabotuvawe. Sekojdnevno patuvaat do gradot Goce Del~ev i do seloto Koprivlen kade prete`no se vraboteni kako {iva~ki.

Vo momentov opstojuva edno postabilno pretprijatie, "Pirintekst", kade {to lu|eto dobivaat zadovoluva~ki plati i se osigureni. Me|utoa, so rabota od 12-13 ~asa dnevno tie edvaj zarabotuvaat od 200-300 leva, objasnuva g. Ta{kov.

Vo seloto mladata populacija nema problemi so obrazovanieto. Za onie najmladite organizirana e celodnevna gri`a vo gradinkata, a za u~enicite postoi u~ili{te do osmo oddelenie. Po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie, onie koi sakaat da go prodol`at {koluvaweto odat vo srednite u~ili{ta vo gradot Goce Del~ev.

Nastavata vo u~ili{tata se odviva na bugarski jazik. Nema nitu eden predmet na makedonski jazik. Voop{to ne ni dozvoluvaat da ka`eme ne{to na makedonski jazik. Bugarskite u~iteli ne pravat nikakva razlika vo odnos na makedonskite u~enici, tuku tie se tretiraat kako bugarski u~enici. Odnosot na bugarskite vlasti kon Makedoncite e razli~en. Onamu kade {to se poznavame, odnosno koga sme na "na{a" teritorija, nemame problemi. No, vo drugi slu~ai, nadvor od Qaski, problemite se javuvaat koga treba da se izvadat dokumenti za identifikacija, koga treba da se bara rabota itn., veli g. Ta{kov.

Na na{e insistirawe se obidovme da ja po~uvstvuvame "bugarskata demokratija", koja nitu oddaleku ne se dr`i na principite propi{ani vo mnogute deklaracii za ~ovekovi prava. Na{iot sogovornik ni objasni deka pokraj navedenite sekojdnevni problemi, naselenieto od pirinskiot del na Makedonija se soo~uva i so niza drugi problemi. Dojdovme do zaklu~ok deka vlasta vo Bugarija pravi s# za {to pouspe{na asimilacija na ova naselenie. Me|u drugoto, na ovie lu|e politi~kata anga`iranost ne im e dozvolena.

Tokmu taka, konstatira Ta{kov. Na{ata partija OMO "Ilinden"- PIRIN e izbri{ana od sudskiot registar. Kakvi prava nie sega imame!? Pa, nie kako Makedonci sme li{eni od partisko dejstvuvawe. ]e ja ~ekame odlukata od Strazbur i }e se borime da bideme ramnopravni pri konkuriraweto za rabota, a se razbira i ramnopravni vo politikata.

Vo razgovor so `itelite od Qaski doznavame deka dosega nitu od aktuelnata vlast, nitu od onaa na SDSM, ne dobile nikakva poddr{ka i pomo{. Zatoa tie se na stavot deka vlasta vo Makedonija nikoga{ nemala sluh za problemite na Makedoncite vo Pirinska Makedonija.

No, i pokraj s#, Makedoncite od ova selo mnogu se zagri`eni za aktuelnata sostojba vo Makedonija. Tie najenergi~no go osuduvaat albanskiot terorizam koj go zagrozuva teritorijalniot integritet i suverenitet na vardarskiot del na Makedonija.