Vo napadot {to go izvr{ija albanskite teroristi nad seloto Lisec, Op{tina [ipkovica-Tetovsko, polesno e povreden Don~o Spasovski, pripadnik na rezervniot sostav, koj se nao|a nadvor od `ivotna opasnost. Napadot vrz konvojot, od tri policiski vozila, bil izvr{en so odnapred podgotvena zaseda, pri {to e strelano od "zolja" i avtomatasko oru`je.

Spored najnoviot izve{taj na OBSE, kako {to doznava "Dnevnik" postoi realna mo`nost krizata naskoro da eskalira i vo reonot na seloto Ara~inovo-Skopsko, kade {to se zabele`uva pogolemo razdvi`uvawe i grupirawe na lokalnoto naselenie. Vo izve{tajot se navedeni i pretpostavki za prisutsvo na odredeni grupacii vo kumanovskoto selo Niku{tak. Ovie informacii, OBSE nitu gi potvrdi, nitu gi demantira.

Polskiot diplomat, Henrik Sokalski, koj be{e odgovoren za misijata na OON (UNPREDEP) vo Makedonija, vo svojot govor pred Amerikanskiot institut za mir vo Va{ington, izrazi uveruvawe deka dokolku silite s# u{te bi bile rasporedeni, Makedonija nema{e da se soo~i so mo`nosta za gra|anska vojna, me|u makedonskoto mnozinstvo i etni~kite Albanci. Toj e zagri`en za sostojbata vo koja se nao|a Makedonija i potencira deka taa sega e pove}e zagrozena od koe bilo vreme vo nejzinoto desetgodi{no nezavisno postoewe.

Koordinatorot na Paktot za Stabilnost za Jugoisto~na Evropa, Bodo Hombah, vo svoeto intervju za "Dnevnik", izjavi deka albanskiot nacionalizam vo Makedonija doa|a od nekoi intelektualci od Pri{tina i deka so niv mora da se vleze vo sudir, bidej}i tie mora da sfatat deka na toj na~in si igraat so ogan, koj najmnogu }e im {teti na Albancite.

Na konferencijata za "Regionalna balkanska pretstava za NATO i negovite aktivnosti", koja se odr`a vo Ohrid, be{e zaklu~eno deka Makedonija ja ~eka dolg pat kon NATO. Pretstavnikot od Albanija, Leonard Demi i d-r Qubomir Ivanov, pretsedatel na fondacijata "Manfred Verner" od Bugarija, svoite izlagawa gi posvetija na aktuelnite slu~uvawa vo Makedonija.

Demi naglasi deka ne saka da se me{a vo vnatre{nite raboti na Makedonija, no sepak pobara promena na Ustavot na na{ata zemja vo nasoka na ovozmo`uvawe pogolema prava na Albancite vo Makedonija. Bugarskiot pretstavnik potencira{e deka re{enieto za problemot vo Makedonija mora da bide napraveno od nea, bidej}i ne smee da ima amerikansko re{enie, nitu NATO-re{enie, nitu pak bugarsko ili kakvo bilo re{enie za makedonskiot problem.

Novata Vlada vo Republika Makedonija, t.e. golemata koalicija, kako {to ja narekuva \or|e Ivanov od Pravniot fakultet vo Skopje, vleguva vo elementite na konsocijalna demokratija, bidej}i kako model e prezemen od nea i sekoga{ se koristi za za~uvuvavawe na demokratijata i dr`avata. Toa e posleden napor na demokratski na~in da se donesat odlukite i besmisleno e na dneven red na Vladata da se postavuvaat pra{awa po koi ne mo`e da se postigne soglasnost ili visoko nivo na soglasnost, bidej}i, spored Ivanov, toa }e dovede do pogolem raskol vnatre i do postojana zakana za napu{tawe na Koalicijata.

Albanskite izdava~i predlagaat so amandman vo Nacionalnata programa za kultura da im se garantiraat 23 otsto od vkupniot buxet, odreden za izdava~kata dejnost, vo Ministerstvoto za kultura da se formira poseben sovet za albanskoto izdava{tvo i dvapatigodi{no da se organizira Saem na albanska kniga. Spored predlaga~ite na amandmanot, Demu{ Bajrami i Jonuz Abdulai od Demokratska partija na Albancite, albanskite izdava~i imaat niska finansiska konstrukcija i vo izminatite deset godini od Ministerstvoto za kultura ne dobile pove}e od tri otsto od vkupnata suma dodelena za pe~atewe knigi.