"SVETLOST POME\U TEMNINA, ZLATO POKRAJ KALTA"

Sv. Atanasij Veliki, arhiepiskop aleksandriski, e roden vo Aleksandrija vo 296 godina. Poteknuva od nabo`ni roditeli. Gi izu~il site svetski nauki. No, najrevnosno go izu~il Svetoto pismo pod rakovodstvo na najpoznati nastavnici. Najgolema moralna potkrepa i duhoven otec mu bil Sv. Prep. Antonij. Sv. Atanasij Veliki, velik zaradi negovite golemi dela, mnogu mlad ja sfatil smislata na Hristovoto doa|awe na zemjata. Za nego "seta istorija na Crkvata Hristova e jasna mapa na `ivotot". Zatoa toj niz site vekovi slu`i kako ogni{te na duhovna prosveta.

Ja propovedal Hristovata vera kako edinstvena, vistinska i spasonosna. Ostavil bezbroj dela korisni za Svetata Crkva. ]e spomneme samo edna misla od duhovnite biseri, od bogatata so bo`estvena mudrost ispolneta riznica na Svetitelot, od slavnite bogovdahnoveni dela: "Sinot Bo`ji stanal ~ovek, za da gi napravi lu|eto sinovi Bo`ji. Toj stanal Bog za nie da se obo`ime i da staneme bogovi po blagodatta". Skoro celiot svoj `ivot Svetitelot bil progonuvan od zabludenite eretici i toj `iveel pokraj niv "kako svetlost pome|u temnina, kako ru`a pokraj trwa, kako zlato pokraj kalta". Bil progonuvan od carevite Konstancie, Julijan i Valent, no i od mnogu episkopi. Prisustvuval na Prviot vselenski sobor vo Nikeja, vo 325 godina i bogomudro ja pobedil Arievata eres i doka`al deka ereti~koto u~ewe na Arij e antihristijansko i satansko. Na Soborot, Svetite Oci go prokolnale Arij i go otstranile od Hristovata Crkva. Bil osuden na progonstvo. Na ovoj Sobor, golemiot za{titnik na Pravoslavieto, Sv. Atanasij Veliki, ja formuliral najgolemata vistina. No, "^ovekot koj ja formulira najgolemata vistina, mnogu postrada za taa vistina ... " (monah Tadij). Na Nikejskiot Sobor bil usvoen "Simbolot na verata ", koj go sostavil Sv. Atanasij.

Od zlobnite klevetnici i eretici toj bil progonuvan pove}e pati. Prviot pat bil progonet vo mestoto Trir, vo Galija, od 335 - 337 godina (denes Trier vo Germanija). Negovoto vtoro progonstvo bilo od 339 - 346 godina. Carot Konstancie vetil golema nagrada na toj koj }e go pronajde `iv Atanasij ili koj }e mu ja donese negovata glava. Sv. Atanasij dolgo se kriel vo eden dlabok bunar, a potoa zaminal od Istok na Zapad. Negovoto treto progonstvo bilo od 356 - 362 godina koga se kriel kaj edna bo`ja sluginka, s# do smrtta na Konstancie. Toga{ napi{al mnogu knigi protiv ereticite. ^etvrti pat bil progonet od 362 - 363 godina, za vreme na carot Sv. Julijan Otstapnik, koj javno se odrekol od Hrista, se poklonil na idolite i sakal da go uni{ti hristijanstvoto vo vselenata.

Istomislenicite na car Julijan smetale deka treba da bide ubien Atanasij: "Ako temelot se razori, toga{ lesno }e se razori i seto preostanato vo hristijanskata vera " - go sovetuvale tie. Atanasij do{ol do rekata Nil, pa so brod stignal do Tivaid, pa nazad vo Aleksandrija, kade se kriel s# do smrtta na Julijan. Pettoto progonstvo go pominal skrien vo eden grob, nadvor od Aleksandrija, vo 365 - 366 godina. Nikoj ne znael kade se nao|a. Narodot vo Aleksandrija `alel za svetitelot, za nepravdite {to mu gi nanele carevite i se podgotvuvale za borba protiv carot Valent. No, toj razbral deka }e izbie gra|anska vojna, pa i protiv svojata volja dozvolil da se vrati Sv. Atanasij na svojot prestol. No, toj mnogu malku pred smrtta pominal miren `ivot. Episkopuval 47 godini od koi okolu 20 pominal vo progonstvo. Se upokoil na 2.5/15.5. 373 godina i go napu{til zlobniot svet, od koj skoro celiot svoj `ivot stradal i zaminal kaj svojot Sozdatel, vo nebesnoto carstvo.