"SLUGA SUM NA HRISTOS, MOJOT BOG"

Na 20-godi{na vozrast dobil ~in tribun.

So ~ista vera i qubov kon Boga, ne mo`ej}i da ja podnesuva nepravdata i krvni~kite ubistva na nevinite hristijani, od onie na koi im se dalo vlast da upravuvaat po nivnite samovolni zakoni, go prezrel ova besmisleno opstojuvawe na zemjata, go razdal imotot na siroma{ni i re{il da bide u~esnik na besmrtniot `ivot preku Hrista.

Smelo zastanal pred carot i izvikal:

"Sluga sum na Hristos, mojot Bog ... i svedo~am za vistinata. Vistinata e samiot Hristos kogo vie go gonite. Idolite va{i ne se bogovi, ne se! Hristos e edinstveniot Bog".

Carot naredil Sveti Georgij da bide frlen vo zatvor i naj`estoko ma~en. Nozete mu gi stavile vo rascepeno drvo, na gradite mu stavile te`ok kamen. Go vrzale za trkalo pod koe imalo daski so ogromni klinci. Go vrtele trkaloto, za da go pretvorat negovoto telo vo rani.

No, Bog go izlekuval od site tie rani. Go ostavile zakopan vo zemja tri dena, so teloto vo zemjata, a glavata nad zemjata. Mu dale da ispie smrtonosen otrov, no i toj ne dejstvuval. Mu obule v`e{teni `elezni ~izmi vo koi imalo klinci. Go udirale za da ~ekori {to pobrzo.

Hristoviot ma~enik ~ekorel brzo, a klincite navleguvale vo negovite noze, krvta blika i po~nuva da gi polni ~izmite. Negovite noze bile obvitkani vo negovata sopstvena krv, kako pri krvavo kr{tevawe. Vo najgolemi bolki, no so mislite kon Boga, prodol`uva da ~ekori, ne otka`uvaj}i se od Hrista. Hrabriot Hristov ma~enik stanuva pobedonosec.

Gledaj}i gi bo`jite ~uda, preku Sveti Georgij (koj voskresnal mrtovec), poveruvale vo Hrista mnogubo`e~kiot paganski sve{tenik Atanasij, Glikerie, Valerie, Donat, Terina i Aleksandra - `enata na carot Dioklecijan, koja pred narodot rekla: "Bo`e Georgiev, pomogni mi, za{to edinstveno Ti si Semo}en". Dioklecijan naredil Sveti Georgij i carskata `ena Aleksandra da bidat pose~eni so me~. Bla`enata Aleksandra go ispu{tila svojot duh pred da bide pose~ena na gubili{teto. Hristoviot vojnik Sveti Georgij bil pose~en na {esti maj (po nov kalendar) 303 godina, koga go dobil nevenliviot venec vo besmrtnoto carstvo na Gospoda. Zatoa i go proslavuvame na ovoj den.

Sveti apostol i evangelist Marko, po poteklo bil Evrein. Bil u~enik na Sveti apostol Petar, koj i go postavil za episkop. Bil prviot episkop na Aleksandrija. Spa|a vo Svetite 70 Hristovi apostoli. Sveti Petar vo svoeto poslanie go narekuva svoj sin po duh. Na nego procuti svetlosta Bo`ja, go napi{al Svetoto evangelie i ostanal besmrten: "Nema da umram, no }e `iveam i }e gi razglasuvam delata Gospodovi" (Sv. Pr. car David). Go propovedal Bo`joto slovo vo Akvileja i vo Egipet, po Livija, Amonikija i Pentanol. Neznabo{cite go vle~ele po kaldrmite i iskrvaven go frlile vo zatvor, kade mu se javil angel nebesen i samiot Gospod Hristos: "Mir na tebe, Marko, evangeliste moj!". Sveti Marko mu odgovoril: "Mir i na Tebe, Gospode moj Isuse Hriste!". Utredenta zlobnite lu|e pak go vle~ele po ulicite i isto{ten go ispu{til svojot duh. Svetiot apostol, evangelist i Hristov ma~enik Marko, go zavr{il svojot zemen `ivot vo Egipet, Aleksandrija, na osmi maj (po nov kalendar) za vreme na carot Neron, okolu 68 godina.

Negovite mo{ti se ~udotvorni. Svetata crkva mu oddava po~it na osmi maj.

Ovaa godina, praznikot "Prepolovenie " ({to zna~i polovina od Svetata Pedesetnica - Duhovden) se slavi na devetti maj (po nov kalendar). Sekoga{ se slavi vo sreda i vo sredinata pome|u Veligden i Duhovden - Sveta Troica.