SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

GR^KATA VLADA OBJAVILA U^EBNIK NA MAKEDONSKI JAZIK!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Od site balkanski dr`avi, vo eden mig Grcija poka`ala najtoleranten odnos kon Makedoncite!
  • Brojni gr~ki publicisti od dvaesettite i od triesettite godini na 20 vek pi{uvale za zasebnosta na Makedoncite!

Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, vo 1919 godina, Grcija povtorno vojuva so Turcija, koga saka da go osvoi Istanbul, no do`ivuva te`ok poraz. Po site ovie iscrpuva~ki vojni, vo Grcija vladee edna potolerantna politi~ka atmosfera (barem vo sporedba na periodot {to }e sleduva) i gr~kata Vlada e podgotvena da im gi priznae nacionalnite prava na Makedoncite.

Na 10 avgust 1920 godina Grcija potpi{uva dogovor pred Dru{tvoto na narodite za davawe malcinski prava na gra|anite vo Grcija, koi ne se etni~ki Grci. Ovoj dogovor e potpi{an vo francuskiot grad Sevr, poradi {to go dobiva imeto Sevrski dogovor. Dene{nite golemogr~ki propagandisti postojano tvrdat deka Grcija navodno "otsekoga{ bila ednonacionalna dr`ava" i deka vo nea nemalo i nema drugi narodi. No, gr~kata vlada od 1920 godina voop{to ne razmisluvala taka. Dokaz za ova e dobrovolnoto gr~ko potpi{uvaweto na Sevrskiot dogovor, vo koj jasno pi{uva deka vo Grcija `iveat pripadnici na pove}e narodi, na koi gr~kata Vlada se obvrzuva da im gi dade osnovnite nacionalni prava. Ova posebno e naglaseno vo ~lenovite 7,8 i 9 od toj dogovor. Poradi aktuelnosta, vo celost ja predavame sodr`inata na ovie ~lenovi. Zna~i eve {to potpi{ala gr~kata Vlada vo 1920 godina:

^len 7

Site gr~ki dr`avjani }e se polzuvaat so ednakvi gra|anski i politi~ki prava bez razlika na nacionalnost, jazik i religija. Grcija se zadol`uva vo rok od tri godini po stapuvaweto vo sila na ovoj dogovor da vovede eden izboren sistem vo koj }e vodi smetka za nacionalnite malcinstva... Nema da bide ozakoneto nikakvo ograni~uvawe protiv slobodnata upotreba od sekoj gr~ki gra|anin na koj bilo jazik, bilo vo privatnite ili trgovskite odnosi, bilo vo oblasta na religijata, pe~atot ili izdanijata od sekakov vid...

^len 8

Gr~kite gra|ani koi im pripa|aat na drugi nacionalni, verski i jazi~ni malcinstva, }e u`ivaat pravo na ednakvo tretirawe, na isti garancii, kako i na drugite gr~ki gra|ani. Tie }e imaat ednakvo pravo da otvoraat, upravuvaat i kontroliraat na svoj tro{ok dobrotvorni, religiozni i op{testveni ustanovi, u~ili{ta i drugi vospitni institucii, so pravo vo niv slobodno da go upotrebuvaat svojot sopstven jazik i da ja izvr{uvaat svojata religija.

^len 9

Vo vrska so prosvetata, gr~kata Vlada vo gradovite i okoliite kade `iveat pogolem broj gra|ani koi ne zboruvaat gr~ki, }e im dade soodvetni olesnuvawa, za da mo`e na toj na~in da im obezbedi na decata na tie gr~ki dr`avjani vo osnovnite u~ili{ta da u~at na svojot maj~in jazik.

Grcija delumno prezela i konkretni ~ekori vo vrska so obvrskite {to gi prifatila so ovoj dogovor, koi se odnesuvaat na Makedoncite {to ostanale da `iveat vo nejzinite granici (vpro~em i glavniot sostavuva~ na Sevrskiot dogovor, po ime Bartelo zboruval za postoewe makedonsko malcinstvo vo Grcija).

POJAVATA NA "ABECEDAROT"

Vo 1925 godina vo Grcija e objaven bukvar za potrebite na "slovenoglasnoto" (makedonsko) nacionalno malcinstvo. Bukvarot bil namenet za osnovnite u~ili{ta i go dobil nazivot "Abecedar". Bil napi{an so hrvatska latinica na makedonski jazik (lerinsko-bitolski dijalekt). Bukvarot bil pe~aten vo pe~atnicata na P.Sakelariu.

Pove}e gr~ki vesnici i publicisti go odbele`ale, pa duri i go pozdravile izleguvaweto na "Abecedarot". Gr~kiot publicist Nikolas Zarifis vo vesnikot "Elefteron Vima" (19.10.1925), po povod izleguvaweto na "Abecedarot" }e napi{e:

"Pred nas e bukvarot so naslovot Abecedar, koj e namenet za upotreba vo u~ili{tata, koi doprva }e bidat otvoreni vo gr~ka Makedonija i Zapadna Trakija za potrebite na slovenoglasnoto naselenie. Po toj bukvar }e u~at slovenoglasnite vo Grcija. Bukvarot e otpe~aten na latinica i e sostaven na makedonskoto nare~je..."

Bez razlika {to Zarifis Makedoncite gi narekuva "slovenoglasni", toj jasno napi{al deka tie zboruvaat na "makedonsko nare~je", t.e. jazik.

I drugi gr~ki vesnici go pozdravile izleguvaweto na Abecedarot. Nekoi od niv objavile informacii deka za potrebite na malcinstvata vo Grcija, gr~kata Vlada formirala posebno oddelenie za etni~kite, religioznite i jazi~nite malcinstva, koe se vikalo "Oddelenie za tu|oglasnite". Vo sekoe naseleno mesto kade imalo najmalku 40 deca na vozrast do 12 godini roditelite mo`ele da upatat molba do inspektorot na toa Oddelenie za otvorawe u~ili{te. U~itelite trebalo da bidat nazna~eni od Ministerstvoto za prosveta na Grcija i trebalo da poseduvaat diploma za poznavawe na jazikot na koj }e predavaat.

No, sudbinata na "Abecedarot" e poznata. Iako bil otpe~aten, toj ne stignal do makedonskite deca. Pod pritisok na Jugoslavija i Bugarija, gr~kata Vlada se otka`ala od otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. Promenet e i odnosot kon Makedoncite, a nivnoto oficijalno administrativno tretirawe od strana na gr~kata Vlada dobiva tragikomi~en tek. Imeno, vo 1925 godina Grcija e vo bliski odnosi so Bugarija i potpi{uva dogovor so koj Makedoncite vo Grcija se proglaseni za "Bugari". No, ve}e vo 1926 godina, Grcija gi zaladuva odnosite so Bugarija, a se zbli`uva so Jugoslavija. Istata godina Grcija potpi{uva sli~en prijatelski dogovor so Jugoslavija vo koj Makedoncite {to `iveat vo Grcija se proglaseni za "srpsko malcinstvo". Zna~i, samo vo tekot na dve godini, poradi dnevno-politi~ki pri~ini, gr~kata Vlada dvapati gi prekrstuva Makedoncite vo svojata dr`ava, prviot pat kako "Bugari", a vtoriot kako "Srbi". Vo sekoj slu~aj, Grcija se otka`uva od ispravniot pat na davawe nacionalni prava na Makedoncite.

Nekoi gr~ki politi~ari se sprotivstavuvaat na vakvata gr~ka politika kon Makedoncite. Taka, na primer, voda~ot na levite liberali, pravnikot Joanis Sofijanopulos ja kritikuva Grcija poradi toa {to se otka`ala od priznavaweto na nacionalnite prava na Makedoncite. Vo svojata kniga "Kako go vidov Balkanot" (Atina, 1927, str. 113 -139) Sofijanopulos pi{uva:

"Grcija stana za{titnik na preostanatite stotina iljadi du{i od makedonskoto malcinstvo i be{e nositel na mir i zameno razbirawe".

Iako dava neto~na brojka za brojot na Makedoncite vo Grcija, gledame toj Sofijanopulos ovde otvoreno pi{uva za postoewe na Makedonci vo Grcija.

VTOR OBID ZA OTVORAWE MAKEDONSKI U^ILI[TA

Gr~kiot publicist Dionisios Romas vo vesnikot "Elefterija" (Atina, 9 i 12.10.1954) pi{uva za u{te eden obid za otvorawe makedonski u~ili{ta vo Grcija, {to e malku poznat vo istoriskata nauka. Toj tvrdi deka gr~kata Vlada i vo 1929 godina povtorno projavila gotovnost za otvorawe makedonski u~ili{ta vo Grcija, no deka i ovoj pat na takvata ideja se sprotivstavile Jugoslavija i Bugarija, koi toga{ i samite intenzivno i `estoko rabotele na denacionalizirawe na Makedoncite koi `iveele vo nivnite granici. Vo vrska so ova Romas pi{uva:

"Kako {to be{e principielno re{eno na Prviot balkanski kongres vo Atina 1929 godina, i slavomakeodnskoto malcinstvo }e gi ima{e svoite u~ili{ta kako Turcite i Evreite. Po pove}e diskusii od gr~kata vlada & be{e nalo`eno na edna komisija da sostavi ~itanki za ~etirite ni`i oddelenija od slovenomakedonskite malcinski u~ili{ta vo novite oblasti (egejskiot del na Makedonija, z.m.), se razbira na slavomakedonskiot jazi~en idiom".

Vo prodol`enie Romas pi{uva deka Bugarija i Jugoslavija se sprotivstavile na ovaa ideja i pobarale od gr~kata Vlada tie ~itanki da bidat na nivnite jazici (srpski i bugarski). Gr~kata Vlada ova go odbila so obrazlo`enie deka ne mo`e da finansira srpska i bugarska propaganda na svojata teritorija. Kako i da e, fakt e deka Grcija i ovoj pat poka`ala podgotvenost za otvorawe makedonski u~ili{ta.

Paralelno so ovie zalo`bi na gr~kata Vlada te~el i procesot na prvite prisilni iseluvawa na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija i terorot vrz niv.

Sepak, i pokraj masovnosta na prviot bran na iseluvawe na Makedoncite i doseluvaweto na hristijanite so razli~no etni~ko poteklo od Turcija, Makedoncite s# u{te pretstavuvale edna od najdominantnite populacii vo egejskiot del na Makedonija. Gr~kiot vesnik "Elefteros logos" na 2.1.1927 godina jasno go priznava ova. Ovoj vesnik duri konstatira deka i novodoselenite turski hristijani po~nale da go prifa}aat makedonskiot jazik ({to ovde e nare~en "slovenski"). Ovoj vesnik pi{uva:

"[ireweto na slovenskiot jazik vo selata vo Makedonija pod gr~ka vlast, osobeno me|u begalskoto naselenie, koe govori na turski jazik e mnogu golemo i opasnostite {to }e proizlezat od toa se mnogu golemi."

Atinskiot vesnik "Vradini" pi{uva:

"Vo zapadna Makedonija osobeno vo Lerinsko i Kostursko, gr~kiot element e pomalubroen od slovenoglasnoto naselenie. Tie krai{ta treba da se koloniziraat so gusti begalski masi."

Sli~no pi{uva i "Berzinskiot vesnik" (Atina, 25.12.1928), koj pi{uva deka `itelite na Makedonija pod Grcija ne znaele gr~ki i samite za za sebe tvrdele deka zboruvaat na makedonski. Ovde ~itame:

"... Naselenieto od gornite oblasti na sekoj na~in izbegnuva da zboruva na gr~ki jazik vo svoite komunikacii so novodojdenite begalci od mala Azija pod izgovor deka ne znae gr~ki. Za svoe opravduvawe i za da ja izgbegne odgovornosta toa veli deka zboruva na makedonski jazik i so toa ja pravi prvata stapka kon avtonomijata na Makedonija".

Vo gr~kiot vesnik "Eparhijaki Foni" (16.11.1930) pratenikot na Ko`anskiot okrug Vizas, pi{uva:

"Vo site stranskojazi~ni podra~ja mo`e da se zabele`i deka od osloboduvaweto na Makedonija do denes, vo nea ne nastanala nikakva vistinska promena po pra{aweto na jazikot. Ovie podra~ja i natamu ostanaa verni na ovoj jazi~en dijalekt i na obi~aite {to im se tu|i na gr~kite. Duri sum vo sostojba da ka`am deka vo izvesni makedonski podra~ja mesto da opadne porane{noto sfa}awe po odnos na nacionalnoto ~uvstvo, toa vo tekot na poslednite godini, s# pove}e se zasiluva...".

Istiot Vizas vo vesnikot "Makedonikon Vima" (22.3.1931) pi{uva:

"Otsustvoto na edna sistematska dr`avna politika po odnos na edno pra{awe od ogromno nacionalno zna~ewe, t.e. asimilacijata na naselenieto {to zboruva stranski dijalekt, mo`e da go po~uvstvuva sekoj posetitel na podra~jata vo Makedonija {to zboruvaat na stranski dijalekt, osobeno vo Lerinskiot okrug, vo ~ij glaven grad ~ovek ne mo`e da slu{ne drug jazik, osven slovenskiot dijalekt, koj preovladuva i na site drugi podra~ja od spomenatiot okrug... Vo pogolemiot del od makedonskiot oblasti preovladuva spomenatiot slovenski dijalekt...".

Bez razlika {to makedonskiot jazik Vizas (vo soglasnost so gr~kata politika na toa vreme) go narekuva "slovenski", od negoviot napis jasno se gleda deka duri ni po prisilnata politika na iseluvawe na Makedoncite i `estokiot teror {to vrz niv ve}e po~nal da se sproveduva, sepak na po~etokot od triesettite godini na 20 vek, tie i natamu bile dominantno naselenie vo egejskiot del na Makedonija.

Vo 1930 godina, vo Lerin tajno izleguval eden makedonski vesnik po ime "Zemjodelsko zname".

(Prodol`uva)