POLITIKA

Stavovite na Makedoncite za demonstraciite pred ON i za albanskiot ekstremizam

ALBANCITE DA SE VRATAT TAMU OD KADE [TO DO[LE!

Pi{uva: Traj~e VELJANOVSKI, SAD

  • I ednata i drugata i tretata Vlada padnaa na ispit pred makedonskiot narod, so re{avaweto na multietni~kite problemi vo zemjata, so nivnite takanare~eni politi~ki platformi koi vetuvaa mnogu, a vsu{nost ne napravija ni{to, veli g. \or|ija - Xorx Atanasoski, pretsedatel na Makedonska alijansa
  • Nie so pravo odovde si ja barame ne "Golema Makedonija", tuku taa Makedonija, koja e razdelena i raspar~ena na Balkanot. A toa so nivnata zamisla ima golema razlika. Albancite treba da se vratat nazad od kade {to do{le

Vedna{ po samata demonstracija, se obidov da napravam mal razgovor so nekoi od u~esnicite za da go pobaram nivnoto mislewe vo vrska so zna~eweto, potrebata, kako i efektot, okolu seta organiziranost so nastapot pred ON.

Podednakvo gi zabele`av mislewata na onie koi u~estvuvaa na demonstracijata kako i na tie koi ne u~estvuvaa vo nea. U{te pred samata demonstracija, vo po~etokot na nejzinata podgotovka, se pojavija razli~ni mislewa, vo vrska so nejzinoto odr`uvawe ili neodr`uvawe.

Nekoi od u~esnicite bea za odr`uvawe na demonstracijata, a nekoi pak mislea deka taa ne e potrebna, tokmu vo ova vreme, so mislewa i tolkuvawa koi, spored mene, imaa opravduvawa.

Kaj tie koi bea za odr`uvawe na demonstracijata, preovladuva{e mislewe deka "treba da se izleze pred zgradata na ON za da im se dade moralna poddr{ka na Pretsedatelot na dr`avata, Vladata i Parlamentot, vo celosno suzbivawe na ekstremnonacionalisti~kata militarna, paravoena formacija na Albancite vo Makedonija, koja ima{e namera da ja destabilizira ekonomskata i politi~kata situacija vo Makedonija, zad nekoe si nepo~ituvawe na malcinskite prava vo na{ata dr`ava, so koi navodno bile potvrdeni ~ove~kite prava na malcinstvoto po me|unarodnoto pravo. So toa vsu{nost, mnogu mudro gi skrivaat ekstremnonacionalisti~kite i muslimansko-fundamentalnite aspiracii kon teritorijalnata ekspanzija na Balkanot, vklu~uvaj}i ja i na{ata zemja, za ostvaruvawe na nivnata zamislena "Golema Albanija", na ~ii prostori bi `iveel, ~isto etni~ki albanski narod, vr{ej}i gi so sila, institucionalnoto i zakonski dozvolenoto pravo, vo dr`avniot praven sistem, na na{ata makedonska dr`ava".

Kaj taa grupa Makedonci, koi ne bea za odr`uvawe na demonstracijata preovladuva{e misleweto deka ne e potrebno da se demonstrira, bidej}i "siot svet n# poddr`a vo borbata protiv albanskiot nacionalizam, poddr`an od ekstremno fundamentalniot muslimanski radikalizam, koj ima za cel da se pro{iri i nametne ne samo na prostorite na Balkanot, tuku i po celata evropska zemja, zemaj}i gi kako argument, poddr{kite od Evropskata unija, NATO-alijansata i SAD, za so~uvuvawe na teritorijalniot integritet i suverenitet na dr`avata Makedonija, isto kako i za{tita na dr`avnata nadvore{na i vnatre{na politika, so site napori, za sproveduvawe na demokratskiot sistem vo zemjata, koj vo celost se poistovetuva so demokratskite principi na svetskite i napredni demokratski zemji".

Eve gi mislewata na na{ite aktivisti i u~esnici na demonstracijata isto kako i na tie koi ne prisustvuvaa na nea.

\or|ija - Xorx Atanasoski, pretsedatel na Makedonska alijansa

I ednata i drugata i tretata Vlada padnaa na ispit pred makedonskiot narod so "re{avaweto" na multietni~kite problemi vo zemjata, so nivnite takanare~eni politi~ki platformi koi vetuvaa mnogu, a vsu{nost ne napravija ni{to, ne samo za me|uetni~kite problemi, tuku i za bezbednosta, suverenitetot i integritetot na na{ata makedonska dr`ava.

Svesno ili nesvesno, ili pak od nekoi karieristi~ki pobudi, tie mnogu pridonesoa za eskalirawe na multietni~kiot konflikt, koj kako rezultat dovede i do vojna.

Site vo svoite govori podednakvo go spomnuvaa albanskoto malcinstvo kako narod, pa zatoa sega Albancite go baraat pravoto da se poistovetat so makedonskiot kako ustavotvoren narod vo na{ata zemja. S# u{te nesrazmerno se po~ituvaat malcinskite prava vo na{ata zemja, so koi odamna se prekr{ija, a istovremeno i nesrazmerno se pre~ekorija ~ove~kite malcinski prava vo Makedonija.

Zarem bi mo`elo da se dozvoli albanskoto malcinstvo vo dr`avata da ima pogolemi prava od preostanatoto {to postoi vo na{ata zemja.

Mitko Pecev

Jas ne bev za odr`uvawe na demonstracijata, no kako dolgogodi{en makedonski aktivist, se razbira deka prisustvuvav i se solidarizirav so site na{i u~esnici i organizatori.

Mislam deka i natamu treba da se poddr`i oficijalnata poraka na nadvore{nata i vnatre{nata politika na na{ata dr`ava, protiv kakvi bilo napadi i kritiki. Tokmu vo ova vreme treba da bideme edinstveni, ne samo tamu, tuku i ovde.

Ne veruvam deka na{ite bi dozvolile nekakva si konfederacija ili federacija vo na{ata zemja, a najmalku pak menuvawe na Ustavot vo koj albanskoto malcinstvo bi stanalo konstitutiven narod vo na{ata dr`ava, kako i pravoto na dvojazi~nost na na{ata dr`ava. Toa bi zna~elo pravo na konfederacija ili federalizacija {to govori za sozdavawe na "Golema Albanija".

Albanskoto naselenie poseduva status na makedonski dr`avjani i tie koi so sila se naselile na teritorijata na na{ata dr`ava. Ako se zeme popisot od 1980 godina i od onoj 1990 godina, nivnoto prisustvo na makedonskite teritorii vo severozapadniot del na Makedonija e zastra{uva~ki zgolemeno. Tie koi bea na vlast, vedna{ po osloboduvaweto na na{ata zemja,SDSM, Kiro Gligorov i Qubomir Fr~kovski, da se dadat na naroden sud. Na{ata sovremena dr`ava ne priznava kolektivna odgovornost, tuku poedine~na.

Kole i Stojka Gulevski

Ovaa e mnogu ubava {ansa za site Makedonci vo zemjata i nadvor od nea, a i dobar ispit na na{ata borbena gotovnost, kako i na koj na~in se brani na{ata suverena, demokratska, ramnopravna i me|unarodno priznata dr`ava Makedonija, za celosna presmetka so ekstremniot albanski nacionalizam i za kone~no re{avawe na malcinskiot albanski problem vo zemjata.

Ne mo`e da im se dade zemja na tie koi so sila se naselija na na{ite makedonski prostori, so cel da se poistovetat so ustavotvorniot makedonski narod, za ponatamu da baraat konfederacija ili federalizacija na zemjata, po nivnata zamisla i ideja, kako i na koj na~in bi go ostvarile sonot na "Golema Albanija".

Nim, kako malcinstvo, im se dadeni najgolemi prava vo na{ata zemja i so toa kon nas mnogu se zgre{i. Kako da ne sme znaele so kakvo malcinstvo si imame rabota. Nie nim im podadovme raka, a tie ni ja baraat glavata.

Bo`in Stoevski - Bo{ko

Nie im pomognavme vo najte{kata situacija, a eve na kakov na~in tie vozvratija na na{ata dobrina i ~ove~nost. Baraat da stanat konstitutiven narod, baraat menuvawe na ustavnata Preambula. Baraat samostoen albanski fakultet, baraat nivniot jazik da bide podednakvo merliv so na{iot oficijalen makedonski jazik, baraat svoja nacionalna himna, baraat svoe zname. Seto toa govori deka baraat konfederacija ili federacija vo na{ata zemja, a u{te postra{no e {to sakaat da se prika`at vo svetot kako postari od makedonskiot narod.

Kade e reciprocitetot? Zarem za na{ite, vo na{ata okupirana teritorija, koja se nao|a sega pod nivna jurisdikcija, ne va`i me|unarodnoto pravo i Povelbata za ~ove~kite prava na ON?

Dali na na{ite tamu im se obezbedi fakultet na makedonski jazik? Dali se vklu~eni vo op{testvenite, ekonomskite, politi~kite i kulturno-prosvetnite institucii vo nivnata albanska dr`ava - Albanija?

I jas sum za toa site Albanci, koi so sila navlegoa vo na{ata zemja, do eden da se vratat tamu od kade {to do{le.

Mirjana Kolevska, Nikolina Maleska, Metodija Koleski i Vasko Temelkovski, pretstavnici na Mladinskata organizacija vo SAD

Nie sme zagri`eni i, kako {to vidovte i samite, vedna{ se vklu~ivme vo "Organizaciskiot odbor" vo podgotovkata na demonstracijata pred ON vo Wujork. Demonstracijata be{e potrebna, a na{eto u~estvo, vo ovie sudbonosni denovi za na{ata tatkovina Makedonija, be{e u{te popotrebno. Ne sme politi~ki opredeleni, nitu pak nekoj bi mo`el da n# stavi vo koja bilo partija so kakva bilo ideolo{ko-politi~ka opredelba. Nie sme mladina na Makedonija, na makedonskata zemja, a ne na politi~kite partii.

Mnogu n# izraduva vesta deka na{ite vo Makedonija se obedinija i {to umno ja otfrlija nametnatata Kirogligorova delba na Socijalisti~ka i druga mladina. Takvata delba ne sme ja priznale, nitu pak }e ja priznaeme. Za nas postoi edna mladina, a taa e mladinata na Makedonija. Vo na{ata mladinska programa e zacrtana aktivnosta okolu zbli`uvaweto i sorabotkata na ovde{nata so mladinata vo dr`avata Makedonija. Taa na{a zamisla }e ja ostvarime so razmena na delegacii od na{a i nivna strana.

Istovremeno, ja potsetuvame na{ata dr`ava Makedonija deka zad nea stoi eden bastion na makedonskoto iseleni{tvo, so seta negova inteligencija, koja i natamu dostoinstveno i ~esno }e stoi zad teritorijalniot suverenitet i integritet na makedonska dr`ava.

Kole Papulevski - Stri~e

Albancite ja doka`aa svojata civiliziranost i svojata kultura vo svetot. Nivnite politi~ki lideri so pri{tinskite diplomi ne go polo`ija ispitot pred Evropskata unija i svetot. Se vide deka tie ne gi baraa malcinskite prava, tuku baraat "Golema Albanija".

I Srbija vo vremeto na Milo{evi} ja bara{e "Golema Srbija", pa se vide kako pomina. Za razlika od niv, nie so pravo odovde si ja barame ne "Golema Makedonija", tuku taa Makedonija, koja e razdelena i raspar~ena na Balkanot. A toa so nivnata zamisla ima golema razlika. Albancite treba da se vratat nazad od kade {to do{le.

Blagoja Bogoevski - Bale

Institucionalnoto re{avawe na albanskiot problem ne donese plod. Tamu kade {to e silata, tamu e i pravdata. A silata i mo}ta ja vidovme kaj SAD, Alijansata i Evropskata unija, koi ovoj pat zastanaa zad makedonskata dr`ava, zad nejziniot suverenitet i integritet {to go postigna moralnata borbenost na na{iot makedonski borec, odlu~no i dostoinstveno da se presmeta so albanskata ekstremisti~ka paravoena formacija.

Makedonskata emigracija treba povtorno da nastapi organizirano pred ON i od niv da bara poddr{ka za brkawe na novodojdenite albanski pripadnici vo na{ata zemja. Taa etni~ka invazija dovede do pojava na albanskiot {ovinizam i ekstremen nacionalizam.