SE PODELIVME NA PLEMIWA, A PLEMIWATA SI FORMIRAA PARTII

JANEV: Po~navme so edno zaedni~ko javuvawe za razum i me|usebno razbirawe. Tie denovi po~na silno da se ~uvstvuva raste~kata omraza i sakavme da alarmirame deka toa ne smee da ni se slu~i. Po vklu~uvaweto na Labina Mitevska, koja sobra respektabilna grupa potpisnici od svetot na filmot i teatarot, niz razgovor se iznedri idejata da vlo`ime dopolnitelni napori i da napravime svoevidna kampawa protiv omrazata. Sledniot op{testven segment zastapen so svoe obra}awe be{e sostaven od lu|e od nekolku nevladini organizacii. Edmond Ademi ni se javi sakaj}i da pridonese kon akcijata i go napi{a prvi~niot tekst, koj potoa be{e dopolnet od drugite potpisnici. Taka se pi{uvaa site obra}awa - eden }e zapo~ne, drug }e nadopolni. Potoa imavme obra}awe od mnogu zna~ajni imiwa na makedonskata rok-en-rol scena, pa se javija grupa sredno{kolci, pa edna impresivna, po sostavot, grupa pisateli, pa odvoivme prostor i za onie koi n# kontaktiraa po e-po{ta. S# na s#, cel mesec sekoja sreda i sabota ima{e po eden apel za razum i ~ove~ko razbirawe.

DASKALOVSKI: Na{ite direktni motivi bea da vlijaeme ili da se obideme da vlijaeme vrz makedonskite gra|ani da razmislat {to pravat i zboruvaat vo tie dosta kriti~ni momenti za na{ata tatkovina. Sakavme ednostavno da gi povikame na razum, da produmaat dali e momentot da se prebrojuvame na na{i i va{i i da po~neme da se ubivame.

JANEV: @ivotot nema alternativa i smrtta i ubivaweto se vo domenot na vi{ite sili i ~ovek ne smee da si dopu{ti da ubiva vo ~ie bilo ime. Osnovniot motiv be{e da se zapre procesot na etni~ka omraza, koja ako se rascuti, mnogu brzo }e n# dovede do ve}e videnite ~ove~ki katastrofi, koi imavme nemila mo`nost da gi posvedo~ime na ovie prostori. So ogled na toa deka gra|anite na ovaa zemja se poniska kategorija bitie, naredeni po golemite nacionalisti, sakavme da im se javime i da im dademe znak deka ne sme sami i deka ne e sramota da se saka Makedonija od gra|anska pozicija.

DASKALOVSKI: Inicijativata sami ja sprovedovme bez apsolutno nikakva institucionalna poddr{ka. Mo`eme samo da im blagodarime na mediumite {to ni otstapija prostor za iznesuvawe na na{ite stavovi dnevnite vesnici "Dnevnik", "Utrinski vesnik", "Makedonija denes", "Fakti", "Flaka" i "Birlik".

JANEV: Zna~i, nie kako neinstitucija ne ni pobaravme pomo{ od institucionalen vid, nitu pak posakuvavme takvo ne{to. Celta be{e da se poka`e deka i samite, mislam site gra|ani na ova op{testvo, mo`eme da go kreneme glasot i da zazememe stav. Nas n# uni{tuva tokmu prepu{taweto na institucijata republika na al~nite i neodgovorni vlastodr{ci, koi Makedonija ja sfa}aat kako bogata firma, koja treba da ja privatiziraat po vospostaveniot drpatorski princip. Vo poslednoto obra}awe ja iska`avme na{ata bezrezervna blagodarnost do site navistina dobri i odgovorni lu|e, koi rabotat vo najuglednite i naj~itanite mediumi i @idas sega go napravi toa, a moram i jas u{te edna{ da ja potenciram blagodarnosta i bi dopolnil, radosta deka sepak barem vo nezavisnite pe~ateni mediumi postoi visoka svest za potrebata od poddr{ka tokmu na neinstitucionalnite inicijativi.

DASKALOVSKI: Na{ite sledni akcii se vo faza na podgotovka i za istite blagovremeno }e gi informirame mediumite. Planirame na primer, vo najskoro vreme da organizirame otvorena tribina za diskusija na nekoi od pra{awata {to go obremenuvaat na{eto op{testvo.

JANEV: So taa sredba sakame da im ovozmo`ime na site potpisnici da se vidat edni so drugi, da gi razmenat svoite mislewa i da si ja povratat verbata deka vo Makedonija postoi i ne{to drugo, osven partiski kni{ki, aferi, skandali, izbori i govori na manipulativni politi~ari. Mo`ebi na taa sredba }e se dogovorat nekoi drugi akcii.

DASKALOVSKI: Denes, ne. Problemite na gra|anskoto op{testvo se svrzani so funkcionalnosta na dr`avata, zakonite i slu`bite. Vo momentov taa lo{o raboti i razvojot na gra|anskite inicijativi e ote`nat.

JANEV: So ogromno `alewe moram da konstatiram deka vo momentov toa e na izumirawe i re~isi od nikogo ne e za{titeno. I vo vremeto na socijalizmot ima{e pove}e gra|anska svest i bi rekol, pove}e gra|anska praktika otkolku sega. To~no, sega se ispootvorija stotici, ako ne i iljadnici nevladini organizacii, odnadvor mnogu se investira vo toa, no sega se ukinati nekoi od osnovnite preduslovi za razvoj na gra|anskoto op{testvo. Za klu~ni faktori za vakvata tragi~na situacija bi gi izdvoil, pred s#, politi~kite, a ne pomalku va`ni se i ekonomskite procesi, koi se odvivaat vo prvata dekada od postoewe na nezavisna Makedonija. Pod politi~ki faktori, pred s#, go podrazbiram zastra{uva~ki niskoto nivo na politi~ka kultura i kaj plebsot i kaj partiskite strukturi, koi se poka`aa kako krajno neodgovorni kon ovoj narod i dr`avata {to ja vodat ili bi sakale da ja vodat. Vtoriot politi~ki faktor e etnicizacijata na politikata ili politizacijata na etnicitetot. Se podelivme na plemiwa ili plemiwata si formiraa partii i sega imame op{testvo koe so edna noga e zagazeno vo haosot na etni~kiot konflikt, koj e smrten neprijatel na gra|anskoto op{testvo. Klu~en ekonomski faktor, sekako e vospostavuvaweto na kapitalisti~kiot sistem. Momentno sme vo negovata najsurova faza, fazata na akumulacija na kapitalot. Taa faza i ne }e be{e tolku surova, dokolku so vreme se vospostavea pravilata na igra i dokolku se izgradea mehanizmi za ramnopravno u~estvo na pazarot. Da bea rabotite kako {to treba, dosega i }e imavme prejdeno na ponatamo{no ureduvawe na ekonomskiot sistem, kako {to e za{titata na pravata na vrabotenite i sli~ni "sitnici". Vaka imame div kapitalizam, sekoj sekogo la`e i krade i potplatuva, a takvoto "biznis" odnesuvawe silno vlijae na op{tiot moral i sevkupnoto op{testveno `iveewe. Verba, sepak imam i pokraj na{eto doka`ano balkansko odnesuvawe. Na Balkanov, vo Makedonija posebno, gra|ansko i ~esno esnafsko `iveewe imalo vo izobilstvo i jas veruvam povtorno }e dojdeme do toa.

DASKALOVSKI: Jasno e deka vo Tetovo i Tanu{evci agresivno nastapi idejata na albanskiot nacionalizam. Ne slu~ajno ekstremnite edinici vo Tetovo prete`no pukaa kon maaloto kade {to voglavno `ivee makedonsko naselenie. Glavniot moment be{e i e vo toa {to tie ne se zdobija so masovna poddr{ka. Sepak, problemite {to teroristi~kite formacii gi navedoa deka treba da se re{at, se nere{livi. Odnosno, Makedonija ne mo`e da se federalizira, Albancite da stanat konstitutiven narod ili albanskiot da bide vtor oficijalen jazik. Da go zememe federaliziraweto za primer - kaj nas uslovi za taa rabota nema. Ne e Makedonija Belgija kade ima jasno zacrtani regioni kade `iveat Flamanci ili Valonci, so Brisel kako edna spojka zaradi koja i ne mo`at lesno da se oddelat federalnite edinki. Kako kaj nas bi se odredile granicite na federalnite edinki? Imate gradovi, sela, koi }e treba etni~ki da gi ~istite za da dojdete do takva situacija, za da mo`ete da potegnete jasni linii na razdvojuvawe. Od druga strana, voveduvaweto na albanski jazik kako oficijalen bi zna~elo deka drugite gra|ani treba da go znaat za da mo`at da komuniciraat so dr`avnite organi. Ne veruvam deka na takvi uslovi bi se soglasile gra|anite {to ne go poznavaat albanskiot, iako za vakov predlog se somnevam deka i razumniot gra|anin na koj albanskiot mu e maj~in jazik bi se soglasil. Ottuka, sekoe uslovuvawe na Makedonija od strana na PDP ili PDPA-NPD kon zadovoluvawe na nivnite politi~ki barawa, {to gore-dolu korespondiraat so tie na OVK i za koi na kratko govorev, e stra{no lo{a rabota. Prakti~no, Makedonija se turka kon vojna. Treba jasno da znae vodstvoto na ovie partii deka eventualnite posledici }e gi snosat tie. Mislam deka za sre}a na site nas vo zemjava, glasa~ite i simpatizerite na PDP i PDPA-NDP, vo mnozinstvo ne se zainteresirani da pojdat vo {uma i da gi branat vakvite opredelbi na svoite partii so pu{ka v raka. Lu|eto presmetale deka vo konfliktot mo`e s# da zagubat.

JANEV: Vo odgovorot na prethodnoto pra{awe e sodr`ano pove}eto od ona {to bi imal da go ka`am i za konkretnava situacija. Pri~initel nikako ne be{e "dr`avniot teror", iako posledici od dominacijata na Makedoncite vo Makedonija ima. No, nikako pukaweto ne e na~in za re{avawe na ovoj problem. Od planina ne se promoviraat malcinski prava. Posledicite se ve}e o~igledni, a najzastra{uva~ka e u{te pogolemata podelenost na gra|anite na ovaa zemja po etni~ka osnova. Se razbira, ova najmnogu se odnesuva na Makedoncite i makedonskite Albanci.

DASKALOVSKI: Ustavot na Makedonija go pomina testot na Badinterovata komisija i vo me|unarodni ramki e ocenet kako dobar, gra|anski dokument. Problemot na koj uka`uvaat mnogumina e so Preambulata. Ako gi poglednete preambulite na drugi evropski dr`avi, kako na primer [panija, Germanija, Albanija, Litvanija, Estonija i drugi, }e vidime deka na{ava Preambula duri e i premnogu fina kon malcinstvata vo opisot na nastanokot na dr`avata. Od toj aspekt, a i zemaj}i predvid kolku Makedonecot e negiran i omalova`uvan vo sosednite zemji, nema pri~ina za menuvawe na Preambulata. Od druga strana toj tekst, vo soglasnost so `elbite na gra|anite, bi mo`el da se smeni. Na primer, kratok opis so edna klu~na re~enica od tipot: "Makedonskata dr`ava e izraz na voljata na makedonskite gra|ani, bez razlika na nivniot pol, vera, nacionalnost, kulturna ili kakva i da e druga orientacija", bi bila idealna od eden liberalen agol, za koj jas se zalagam. Voop{to, jas se zalagam Makedonija celosno da go prezeme liberalniot koncept na odnosi kade razlikite od kakov bilo tip }e se neguvaat i nema negativno da vlijaat na {ansite za podobar `ivot na gra|aninot. Zna~i dr`ava bez predrasudi kon razlikite me|u nas i homoseksualcite, hendikepiranite, narkomanite ili takanare~enite sekta{i. Site gra|ani se tretiraat kako ednakvi, bez razlika na nivnite specifi~nosti. Da ne se zadr`uvame samo na etnosot, na plemenskoto. Be{e vovedena, na primer, kvota za nacionalnostite na univerzitetite vo Skopje i Bitola, vo red, da re~eme deka nekoi od niv vo minatoto bile diskriminirani od sistemot, no zo{to da ne razmislime za edna kvota na `enite vo Parlamentot, ili kako kvota od kandidati {to partite gi istaknuvaat na izborite. Za{to, ako poglednete koi ni se pratenici ili odbornici, te{ko deka }e najdete `eni itn.

JANEV: Ustavot, kakov {to e, mo`e da se proceni edinstveno kako gra|anski i ne ostava nimalku prostor za diskriminacija po koja bilo osnova. Sudej}i po Ustavot i po proklamiranite opredelbi na site pogolemi politi~ki partii vo zemjava, konceptot e definitivno gra|anski. No, ne e toa su{tinata na problemot. Edno e formata, drugo e sodr`inata. Odamna e konstatirano deka nemame ni levi, ni desni, ni partii od centarot i site gi menuvaat izbornite paroli spored momentot. Istoto se odnesuva i do regulativata i nejzinoto sproveduvawe vo op{testvenoto `iveewe. Odgovorno i ~esno rabotewe na site nivoa bi ja donelo kvalitativnata razlika. Ni{to ne mu nedostasuva na konceptot na dr`avata, problemot e vo nas. Nie sme op{testvoto, na{eto odnesuvawe ja koncipira dr`avata. Dr`avata ne postoi von nas i ne postoi bez nas. Koga toa }e go nau~ime, koga }e po~neme da se odnesuvame so po~it kon sopstvenoto dostoinstvo i da go po~ituvame tu|oto dostoinstvo, toga{ nema da go diskutirame konceptot na dr`avata, tuku konceptot na proektot koj go rabotime, konceptot na slikarot, konceptot na muzi~arot, konceptot na sopstvenoto `iveewe.

JANEV: Makedonija vo na~elo ima tretman na teritorija i toa nedefinirana teritorija, ne samo vo Evropa, tuku i kaj site ostanati golemi igra~i na svetskata scena. So svoeto haoti~no politi~ko soyvezdie, Makedonija samo pridonesuva za takviot tretman. Poglednete gi samo ambasadorite od ovaa zemja. So ~est na isklu~ocite, pogolemiot del od niv nitu ima diplomatsko iskustvo, nitu pak se taka reprezentativni primeroci na ovaa zemja, zaslu`ni gra|ani, koi zarabotile po~esno ambasadoruvawe pred penzionirawe. Mo`ebi odgovorot }e go dobieme ako seriozno se zapra{ame kako Evropa ja tretira Slovenija ili Hrvatska, pa duri i Jugoslavija koja be{e vo vojna so celiot svet. Nakuso, vo golema merka nivniot odnos kon nas zavisi od na{iot odnos kon samite sebe i od na{iot odnos kon niv.

DASKALOVSKI: Odnosot kon Makedonija vo su{tina ne postoi, t.e. Makedonija e na krajot na mislite na glavnite evropski zemji, osven vo vreme na kriza. Kako i da e, kon nas se postapuva kako kon nedefinirana teritorija koja, po igra na slu~ajot, stanala me|unaroden subjekt. Delumno za ovaa sostojba sme sami vinovni, osobeno dr`avniot vrv koj od vremeto na Gligorov i Maleski i nedozvolenoto i sramno prifa}awe na pregovori so Grcija i na BJRM, pa s# do den-denes dejstvuva bez ~uvstvo za dr`avni interesi.

JANEV: Pred s#, akademskata debata okolu Makedonija i Makedoncite voop{to, doprva se razviva. Iako "makedonskoto pra{awe" e termin star eden vek, retki se serioznite trudovi, koi ja obrabotuvaat na{ata sostojba. Po samostojnosta na Makedonija, posebno zaradi apsurdniot gr~ki otpor kon na{eto ime i s# {to gi ma~i vo vrska so na{eto postoewe, ja vnesoa Makedonija vo krugovite na svetskata akademija. Moja generalna ocenka bi bila deka ovaa analiza s# u{te e na prvi~noto, deskriptivno nivo na spoznajnost. A, koga }e porazmislam za brojnite previdi {to se pravat od neznaewe na elementarnite faktori i fakti, podobro taka i da ostane u{te nekoe vreme. Se razbira, imame i "veterani", koi mnogu dobro ja poznavaat situacijata i nivnite analizi slu`at kako svetilki za u~enite i u~enicite, koi se zainteresirani za nas. So drugi zborovi, doprva treba da o~ekuvame vistinski akademski tretman. Toa }e se slu~i koga }e se namno`at eksperti za Makedonija, koi }e go ponudat svoeto znaewe na svoite studenti po mnogu od svetskite univerziteti. Poradi krvoprolevawata, turbulenciite na Balkanot i zgolemeniot interes vo stranskite meduimi, poleka se sozdavaat posebni Balkan-sekcii vo vode~kite kni`arnici niz svetot. Povtorno, kako po pravilo, za sekoja rabota {to se odnesuva na nas, i tuka docnime i zaostanuvame. Kako {to docnime i so prevodot na toa {to e napi{ano za nas. [to e indikator deka, povtorno, odgovornosta za sostojbata treba da ja prezememe nie samite i da gi napravime vistinskite ~ekori za pro{iren interes na svetskata akademska javnost za Makedonija.

DASKALOVSKI: Vo momentov Makedonija e "in" vo akademskite krugovi kako {to be{e Bosna pred pet godini, a Kosovo pred godina-dve. Prete`no diskusiite se odvivaat okolu pra{aweto na identitetot i dr`avniot odnos kon makedonskite Albanci. Od osobena va`nost za site nas tuka, e toa {to diskusijata za Makedonija, glavno se odviva bez na{e u~estvo. Makedonskite istori~ari, politikolozi, pravnici, se pasivni vo toj pogled, duri i nemaat poim za toa {to i kako se pi{uva za nas. No, koga na{i golemi imiwa prepi{uvaat knigi i gi objavuvaat kako svoi, ili ne znaat zbor od nekoj od svetskite jazici, ni{to drugo i ne mo`ete da o~ekuvate. No, {to da pravime? Da po~ekame metuzalemite od Univerzitetot vo Skopje da se penzioniraat. Ili da gi po~ekame da se moderniziraat? Te{ko deka toa }e se slu~i. Za sre}a, postoi edna mlada garda akademci, koja postepeno se probiva vo svetskite krugovi.

DASKALOVSKI: Jasno e deka proektot "Golema Albanija" preku agresivniot albanski nacionalizam e zakana za Makedonija. Otstranuvaweto na ovaa zakana treba da bide preku zacvrstuvaweto na edna funkcionalna, pravna dr`ava bazirana na liberalnite ili ako sakata gra|anskite principi. Vakvata dr`ava gi tolerira i kade toa e potrebno gi poddr`uva razlikite me|u gra|anite, kakvi i da se nivnite verski, nacionalni, polovi, seksualni ili kakvi bilo drugi opredelbi. Efikasnata liberalna dr`ava ne si dozvoluva aferi i skandali kakvi nie gi imame, nitu pak gra|anite vo istata masovno poddr`uvaat nacionalisti~ki ili drugi protivzakonski opcii i platformi. Da ne se zala`uvame deka albanskiot nacionalizam e problem samo na odnosite na uslovno re~eno Makedoncite i Albancite, toj e prvenstveno problem svrzan so kvalitetot na dr`avata vo koja `iveeme. Da funkcionira taa kako {to treba, nema da se slu~e{e nepoznati strukturi da kopaat rovovi nad Tetovo i nikoj za toa da ne reagira.

JANEV: Re~isi sosema se soglasuvam so @idas. Sekoj mega-proekt & se zakanuva na Makedonija. Albanskiot e najopasen zatoa {to nakaj polovina milion `iteli na Makedonija i toa tokmu vo sosedstvo so albanskite teritorii, se Albanci po etni~ko poteklo. Dokolku tie go progoltaat bezrezervno ovoj proekt i dokolku ja otka`at lojalnosta kon Makedonija, toga{ toj proekt bi pretstavuval najgolemata zakana za Makedonija. No, jas, ne samo poradi toa {to taka sakam da mislam, tuku i na osnova na ona {to mo`am da go sogledam niz moite analizi na situacijata, smetam deka do toa nema da dojde. Iako, }e ima lu|e {to }e sozdavaat problemi s# dodeka Makedonija ne stane organizirano demokratsko op{testvo, vo koe sekoj poedinec }e ima podednakvi {ansi za li~na realizacija.