POSTOEWETO NA MAKEDONSKATA NACIJA NIZ SOVREMENI GR^KI SVEDO[TVA

Vo slednive nekolku napisi }e se zadr`ime na gr~kite dokumenti za makedonskata nacionalna zasebnost od periodot na 20 vek. Ovoj period e va`en poradi toa {to vo 1913 godina prethodno sozdadenata gr~ka dr`ava za prv pat uspeala da osvoi pogolem del od Makedonija i da go stavi pod svoja vlast. Pred toa, Makedonija nikoga{ ne bila vo granicite na Grcija.

Dene{nata golemogr~ka propaganda tvrdi deka navodno ne postoi makedonska nacija i deka na teritorijata na Grcija, nikoga{ ne `iveele Makedonci. No, vakvite artikulacii, ne samo {to se vo sprotivnost na vistinata, tuku se i vo sprotivnost na pi{uvaweto na pogolem broj gr~ki avtori, koi jasno pi{uvaat za postoeweto na Makedoncite, ne samo vo granicite na Grcija, tuku i nadvor od nea (bez razlika {to Makedocnite, osven kako "Makedonci", nekade se determinirani kako "Sloveni", "Slovenomakedonci" i sl.). Ovie podatoci o~igledno deka im se malku poznati na dene{nite golemogr~ki propagandisti. Da se nadevame deka, otkako }e se zapoznaat so niv, barem delumno }e se oslobodat od svojot {ovinizam, zatoa {to idninata na Balkanot ne e vo {ovinizmot, tuku vo zaemnoto po~ituvawe me|u narodite, {to pretstavuva eden od preduslovite za op{tiot napredok.

No, da po~neme so prezentiraweto na nekoi od podatocite vo vrska so naslovot na ova poglavie.

Najnapred }e ka`eme deka postojat gr~ki svedo{tva za zasebnosta na Makedoncite u{te od samiot po~etok na 20 vek, od koi, nekoi ve}e imame navedeno vo prethodni napisi. Dokumenti za postoeweto na Makedoncite imalo i vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Grcija vo vremeto neposredno po zavr{uvaweto na Ilindenskoto vostanie. Taka, na primer, gr~kiot agent E. Zalokostas, koj rabotel vo gr~kata diplomatska agencija vo Sofija, vo svoite tajni izve{tai do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Grcija od 1907 godina, jasno gi spomenuva Makedoncite. Vo knigata na Marija Vodenska: "Raseleni - zapisi" ([tip, 1999, str. 106-108), predadeni se dva vakvi tajni izve{tai od Zalokostas. Vo izve{tajot od 21.11.1907 (D. 14.1907, pod dosie 6), toj gi spomenuva Makedoncite so svoeto nacionalno ime i pi{uva za aktivnostite na Makedonskiot komitet vo Makedonija i Bugarija.

Potoa sleduvaat Balkanskite vojni od 1912-1913 godina. Vo Prvata balkanska vojna, Grcija, Srbija, Bugarija i Crna Gora vojni~ki ja porazuvaat Turcija i ja brkaat od najgolemiot del od Balkanot. Kako rezultat na ovaa vojna Makedonija e okupirana od Grcija, Bugarija i Srbija, a sozdadena e nezavisna albanska dr`ava. Vtorata balkanska vojna glavno se vodi me|u Srbija i Bugarija i vo nea Srbija dobiva novi teritorii od Makedonija. Vo 1913 godina vo Bukure{t (Romanija) e sankcionirana podelbata na Makedonija me|u Grcija, Srbija i Bugarija, a pomal del ostanuva i vo granicite na Albanija. Iljadnici Makedonci koi u~estvuvale kako dobrovolci vo sojuzni~kite vojski protiv Turcija, ostanale iznevereni. Namesto i Makedonija da dobie svoja nezavisnost, taa ostanala podelena, a taka e i do denes.

Postojat svedo{tva deka navleguvaweto na gr~kata vojska vo Makedonija voop{to ne bilo pre~ekano so voodu{evuvawe od strana na Makedoncite. Del od gr~kite vojnici, u{te so svoeto navleguvawe, surovo se odnesuvale kon Makedoncite i toa predizvikalo otpor kon gr~kata vojska. Vo prodol`enie }e se poslu`ime so del od naodite na poznatiot makedonski publicist Hristo Andonovski, i toa od negovite knigi "Diplomatska antimakedonska igra" (Skopje, 1969) i "Ju`na Makedonija od anti~kite do dene{nite Makedonci" (Skopje, 1995), kako i od drugi izvori.

Gr~kiot akademik Spiros Melas, koj bil u~esnik kako korespondent od Balkanskite vojni, vo svojata istoriska reporta`a pod naslov "Epopejata od 1912-1913 godina" objavena i vo atinskiot vesnik "Akropolis" (1953 godina), ja opi{uva vakvata sostojba, t.e. odbivnosta so koja Makedoncite ja pre~ekuvale gr~kata vojska. Pome|u drugoto, toj pi{uva:

"Ponekoga{ nenadejno }e izleze{e nekoja selanka i }e po~ne{e da pcue na svojot te`ok makedonski jazik... Popusto be{e toa {to po nekoj od vojnicite, koj be{e uspeal da nau~i deka 'nero' e 'voda', 'psumi' e 'leb', a krasi 'vino' - so nade` deka }e gi odobrovoli selanite so toa {to }e im zboruva na nivniot jazik. Postojaniot odgovor be{e 'nema voda, nema leb, nema vino, nema ni{to!'"

Vo napisot na Spiros Melas jasno se gleda deka toj go spomenuva makedonskiot jazik, {to e vo sprotivnost na tvrdewata na dene{nite golemogr~ki propagandisti deka vakov jazik "ne postoel".

Makedonskiot jazik go spomenuva i Talija Karavija-Flora vo svoite memoari pod naslov: "Vpe~atoci od vojnata 1912-1913" (str. 37). Pi{uvaj}i za gradot Voden, taa pi{uva deka, iako narodot tamu bil podelen na egzarhisti i patrijar{isti, site zboruvale na ist makedonski jazik. Taa pi{uva:

Postojat svedo{tva deka duri ni evrejskoto naselenie od Solun ne gi do~ekalo Grcite kako "osloboditeli", tuku mnozina Evrei barale Solun da bide proglasen za internacionalen grad.

No, sepak Balkanskite vojni zavr{ile, a Grcija dobila najgolem del od Makedonija. Na konferencijata vo Bukure{t od juli-avgust 1913 godina bila podelena Makedonija. Me|utoa, u{te na samata konferencija vo Bukure{t (spored pi{uvaweto na Spiros Melas vo negovoto citirano delo) zabele`ana e inicijativata na gr~kiot delegat Nikolaos Politis, koj se zalo`il Makedoncite da dobijat nacionalni prava, istaknuvaj}i deka vo idnina Makedoncite }e `iveat vo tri dr`avi i deka zatoa treba da im se priznaat nacionalnite prava vrz osnova na Me|unarodnoto pravo. Spiros Melas vo vrska so govorot na Politis pi{uva:

I navistina komentarot na Melas ja otslikuva sostojbata na toa vreme. [ovinisti~kite vladi, koi ja okupirale Makedonija, dobro znaele deka Makedoncite ne se ni Srbi, ni Bugari, ni Grci, no dnevno-politi~kite potrebi na nivnite toga{ni golemodr`avni interesi ne im dozvoluvale da postapat vo sklad so vistinata.

Vo tie nesigurni godini, imalo gr~ki politi~ari, koi, so nekoi svoi postapki, jasno stavale do znaewe deka Makedonija, sepak, ne im e tolku bliska kako "gr~ka zemja", pa zatoa nekoi od niv se pazarele so sosednite dr`avi vo vrska so delovi od Makedonija. Poznata e ponudata na gr~kiot premier Venizelos od 1916 godina, koga na Bugarija & ja ponudil Kavala, a istiot premier, vo 1922 godina, na toga{nata jugoslovenska vlada, & go vetuval Lerin.

Od toj period ima i drugi gr~ki artikulacii za zasebnosta na Makedoncite. Vo svojata etnografska karta od 1914 godina, publicistot Kleantis Nikolaides, Makedoncite gi ozna~uva kako poseben narod, iako gi narekuva "Makedonski Sloveni". Sli~no e i so profesorot na Atinskiot univerzitet F. Sotirijades, koj vo svojata etnografska karta od 1918 godina za Makedoncite go upotrebuva izrazot "Makedoslavi".

"Ovie kutri lu|e (misli na Makedoncite, z.m.) imaat malku zavidna privilegija da bidat objekt na revandikacii od strana na tri razni nacionalnosti. Makedoncite, velat Bugarite, se Bugari. Tie se toa po jazik i po srce.