Vo tek se aktivnosti za unapreduvawe na malcinskite prava, nivna integracija vo dr`avata, me|utoa:

- Elementarno e za doma{nata i nadvore{nata javnost da imame dokument so ednostaven pregled {to dosega e postignato so Makedoncite od albanskiot, srpskiot, romskiot, turskiot i vla{kiot etnos, kvalitetot i sodr`inata.

- Predlozi za unapreduvawe i integrirawe

- Potrebni finansovi (buxetski) sredstva za participacija na dr`avata.

- [to pozitivno mo`e da se preslika i primeni od na{ite neposredni sosedi.

- Dali }e ja jakneme gra|anskata i unitarnata dr`ava kako {to se evropskite, so integracija na etnosite vo dr`avata, a so neguvawe na kulturno-jazi~nite osobenosti.

Na gra|anite jasno da im se prezentira za {to se zalaga Evropa, {to ni prepora~uva: gra|anska ili plemenska dr`ava na Zulu i Huti plemiwa od centralna Afrika.

Se nadevame deka na{iot pozitiven primer za humanost }e predizvika soodvetno vnimanie za da dobie prostor vo Va{iot cenet medium.

Roditeli sme na ~etiri de~iwa so hendikep, a na{ata zaedni~ka sre}a proizleguva od faktot {to site se redovni u~enici vo Osnovnoto u~ili{te "Dobre Jovanoski" vo Prilep. Dve od niv u~at vo vtoro, a drugite dve vo osmo oddelenie i bez nikakvi problemi se vklu~eni vo nastavata. Zaslugata im pripa|a na site vraboteni vo ovaa ustanova, a pred s# na direktorot Vlado Srbinoski.

Na gospodinot Srbinoski posebno sme mu blagodarni za negoviot nesebi~en anga`man. Po negova inicijativa, so pomo{ na sponzori, za decata e obezbedena sekojdnevna ishrana, kako i prevoz od domovite do u~ili{teto i obratno. Prostoriite vo u~ili{teto od neodamna se preuredeni i adaptirani vo funkcija na potpolna bezbednost za site u~enici. Nie sme prezadovolni, gledaj}i kako na{ite deca se prekrasno prifateni i se ~uvstvuvaat sosema ednakvi me|u preostanatite u~enici. Tie so netrpenie go o~ekuvaat sekoj nareden u~ili{en den, sredbata so drugar~iwata, nastavnicite i direktorot.

Na krajot, preku Va{iot medium, ja izrazuvame na{ata golema blagodarnost do direktorot Srbinoski i do site sponzori {to gi poddr`uvaat negovite zalo`bi, a voedno posakuvame vakvite i sli~ni primeri da se sledat i vo drugi sredini.

Blagodarnost za otstapeniot prostor od ~etirite semejstva.

Za ova deneska {to ni se slu~uva vo Republika Makedonija golem del od odgovornosta snosat porane{nite strukturi na vlasta, koi za razlika od evropskite zemji, porane{nite jugoslovenski republiki i sosedi, vodea edna da ne re~am sramna katastrofalna nacionalna politika kon svojot narod, so {to pridonesoa i dozvolija makedonskiot narod da se iseluva od ovie prostori. Za `al ovoj proces trae i deneska.

Od druga strana dozvolija ogromna tolerancija, od pri~ini koi samo nim im se poznati, vo toa vreme kon naselenieto od Kosovo i Albanija koe so golema lesnotija ja naseli i uzurpira makedonskata zemja i toa do Veles. Tie porane{ni strukturi ne mrdnaa ni so prst da prezemat ne{to protiv vakvata uzurpacija. Za prezemawe na nekakva odgovornost ne stana zbor, {to vo nikoj slu~aj ne mo`e da se slu~i vo nekoja druga zemja.

Tokmu zatoa ovaa generacija politi~ari koi za ovie 50-60 godini se najodgovorni za promena na strukturata na naselenieto i koi ja dovedoa zemjata do katastrofa, do vojna, da bidat barem mediumski staveni i proglaseni kako najgolemi zlostornici na svojot narod. A od toa mnogu generacii }e snosat golemi posledici. Primer: Koli{evski, ^emerski, Beli~anec, Gogovski, Taleski, Gligorov i drugite koi u~estvuvaa vo toga{nata vlast.

I na krajot gi pra{uvame zo{to i kako i vo ~ij interes e napraveno toa {to denes stradaat nedol`ni policajci, vojnici i civili?! I barame od ovie politi~ari koi s# u{te se `ivi da ni objasnat i ja ka`at vistinata, {to deneska ja ~uvstvuvame site.

Krizata na makedonskoto op{testvo mo`e da se nabquduva kako nekoja te{ka bolest. Sledstveno, osnoven preduslov za nejzino le~ewe e to~nata dijagnoza. Za `al, samiot fakt {to krizata se prodlabo~uva, ve}e ka`uva deka ne{to ne e vo red so terapijata, a najverojatno i so dijagnozata. Za da ne izleze deka bolesta e nekoe ~udo dosega nevideno, redno e da ka`eme deka naukata za politikata odamna gi prou~ila simptomite i dala odgovori na najbitnite pra{awa.

Da trgneme so red. Promenata na sopstveni~kata struktura prosledena so promena na odnosite me|u lu|eto e revolucija po definicija. Dokolku pri promenata se dojde od podobro kon polo{o (vo smisla na op{testven sistem), stanuva zbor za kontrarevolucija. Kontrarevolucijata, isto kako i revolucijata, obi~no se narekuva spored glavniot nejzin nositel, a vo na{iov slu~aj toa e {pekulativno-politi~ko-kriminalnata elita koja poteknuva od crvenata bur`oazija, poniknata vrz moralniot gnile` na ednopartiskiot sistem. Kako posledica od crvenobur`oaskata kontrarevolucija, vospostaveno e op{testveno ureduvawe koe vo osnova pretstavuva liberalen kapitalizam, so mnogu korupcija, so poklopuvawe na ekonomskata i politi~kata vlast, so blaga diktatura na trojnata sprega: {pekulativen kapital - korumpirana politika - kriminal. Liberalniot kapitalizam so takvi ukrasi e eti~ki i istoriski nadminat, zatoa {to doveduva do stradawe na mnozinstvoto, do vojna, do revolucii, do fa{izam. Nego go praktikuvaat samo u{te najzaostanatite latinskoamerikanski i afrikanski zemji i agoni~nite dr`avi na porane{niot realsocijalisti~ki blok. Bez ukinuvawe na spomenatata diktatura, bez vospostavuvawe zdrav politi~ki balans me|u kapitalot i trudot, sostojbata nema bitno da se smeni, pa da staneme duri i postojana ~lenka na Sovetot za bezbednost na OON. Ne e realna nade`ta deka politi~arite koi jasno ja poka`ale i doka`ale svojata vernost kon vladeja~kiot sloj (za {to bile nagradeni so vlast) }e storat {to i da e za vospostavuvawe na neophodniot balans {to gi krasi evropskite zemji. Takvite politi~ari samo ja zasiluvaat dominacijata na kapitalot nad trudot, a (spored Moris Diver`e) pri takov krajno neramnopraven odnos na silite se gubi duri i antagonizmot. Re~isi celata nade` e vo makedonskata slobodna javnost, koja mo`e da uka`e na spomenatiot debalans, za da se podigne politi~kata svest kaj ogromnoto mnozinstvo Makedonci, koi se bez soodveten (i po ideologija i po mo}) politi~ki pretstavnik.

Redoven ~itatel sum na na{iot nedelnik "Makedonsko sonce". Nedelnik, koj po problematikata {to ja tretira, ne samo po moe mislewe, e najmakedonski, vistinski i gi topli srcata na site ~esni makedonski patrioti.

U{te od prviot broj, ovoj nedelnik, {to e za sekoja pofalba, posebno vnimanie posvetuva na razni nastani i li~nosti od istorijata na etni~ka Makedonija. Taka, so sekoj broj na ~itatelite im se zbogatuvaat znaewata od ovaa oblast.

So poseben interes gi sledev napisite od avtorot Samuil Ratevski vo vrska so izleguvaweto od pe~at na "Istorija na makedonskiot narod" - tom prvi. I vedna{ moram da ka`am deka ne e samo za ~udewe, tuku i za golemo `alewe {to edna institucija kako {to e Institutot za nacionalna istorija si dozvoli takov luksuz - da pe~ati navodno nau~na istorija, {to vsu{nost fakti~ki ne mo`e da se re~e deka e toa! Da pe~ati trud koj namesto da ja unapreduva nau~nata misla, vistinata za istorijata na Makedonija, namesto da ja afirmira kaj nas i vo svetot, go pravi sprotivnoto?

Kako Va{ redoven ~itatel, se pra{uvam: Kako mo`e tolku lesno, blagodarenie na neodgovorniot odnos na odgovornite, da se ni~kosa imeto na edna nacionalna institucija? Za `al, primerot doka`uva deka mo`e i toa da se slu~i i se slu~uva.

Mu ~estitam i voedno mu zaviduvam na hrabrosta, otvorenosta i poznavaweto na problematikata za koja{to pi{uva gospodinot Ratevski. I drago mi e {to nedelnikot "Makedonsko sonce" prv kriti~ki se osvrnuva na ova izdanie na Institutot za nacionalna istorija.

Vo isto vreme, dali slu~ajno ili namerno, na str. 22-23 vo "Makedonsko sonce" od 23.3.2001 godina go zabele`av i ~itav razgovorot na va{ata novinarka, Anita Dimova, so direktorot na Institutot d-r Novica Veqanovski.

Da Vi ka`am iskreno, od iznesenoto - ka`uvaweto na direktorot, ne mo`ev da ja sfatam celta na toj razgovor? Dali toa zna~i nekoe pravdawe i ograduvawe od toa {to se pi{uva za Prviot tom od istorijata, ili ograduvawe od toa {to e pi{uvano vo istorijata, ili ne{to treto? Ne znam. So eden zbor toa e konfuzija! Otade i zaklu~okot: ako na ovaa Institucija stoi takov ~ovek, kako {to e direktorot, toga{ i odgovorot ne e te`ok, zo{to ova istorija e pe~atena takva?

Isto taka, ne mi e jasno, vo koj konteks, direktorot go spomenuva Re~nikot {to ovaa institucija go pe~atela minatata godina? Izdanie koe isto taka negativno be{e oceneto od kritikata. Da bide ironijata pogolema, ne samo {to direktorot ne priznava deka Re~nikot, kako i istorijava, se ~isti proma{uvawa na izdava~ki plan na Institutot, tuku gi napa|a kriti~arite za nekakva politizacija ili politizirana kritika! Znaete, narodot na{ za vakvi slu~ai izumil adekvatni izreki, kako {to se: "Em {uto-em bode" ili "Em kabaetlija-em fursatlija". Sekako ova mu prilega na direktorot na Institut, koj po s# izgleda mnogu ima merak da zema ubavi pozi da se slika, poka`uvaj}i go saatot na rakata i se razbira vo neizbe`na ko`na foteqa.

Bi sakal da privr{am so toa deka minatata godina, kako i ovaa, direktorot ja po~esti javnosta so dve utnati izdanija, koi ne & slu`at na ~est na ovaa na{a nacionalna nau~na institutcija. I na krajot da gi citiram zborovite na po~ituvaniot prof. Atanas Vangelov, koj kritikuvaj}i gi slabostite na Re~nikot, me|u drugoto, re~e: "Ne e ubavinata i vrednosta na edno pe~ateno delo vo plastificiranite korici - tuku vo toa {to ima me|u koricite"!

Za `al, direktorot na Institutot o~igledno ne izvlekol pouka. Do koga?

Sledniov tekst go pi{uvam kako otvoreno pismo do gradona~alnikot na Grad Skopje, ministerot za urbanizam na RM, direktorot na Podra~nata edinica na Ministerstvoto za Urbanizam za Grad Skopje i Op{tina "Centar", pretsedava~ot na gradskiot sovet na Skopje, glavniot gradski arhitekt na Skopje, gradona~alni~kata na Op{tina "Centar", ~lenovite na Sovetot na Grad Skopje i Op{tina "Centar" i do generalniot direktor na "Skopski Pazar".

Slednovo se odnesuva na katastrofalnata sostojba vo koja se nao|a edna mnogu atraktivna, centralno postavena lokacija vo Skopje - pazarot "Bit-pazar". Ova moe pismo, so ~ija sodr`ina veruvam }e se soglasi ogromen broj od `itelite na Skopje, e apel za dislokacija na toa vistinsko ruglo locirano vo samoto srce na gradot. Skopskiot "Bit-pazar" po niedna osnova ne smee da bide lociran na taa lokacija kade {to se nao|a sega. Bit-pazar se nao|a na izvonredno atraktivna lokacija vo glavniot grad na edna dr`ava kade {to e nedopustlivo da bide postaven eden takov pazar.

Samo za potsetuvawe, Bit-pazar se nao|a vedna{ do najpresti`nata akademska institucija vo dr`avava - Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij". Vo negova blizina e atraktivniot star del na Skopje (Starata ~ar{ija), tuka e i dr`avnata Makedonska televizija, Univerzitetskata biblioteka, MANU, trgovskiot centar "Mavrovka", a nedaleku se i Skopski Saem, hotelot Kontinental i kompleksot Banki. Zarem vo takvo okru`uvawe na isklu~itelno zna~ajni objekti da se nao|a toj div, neugleden pazar od palestinki tip!?

No, ne e i samo pra{aweto na estetika i soodvetnost na lociraweto na eden vakov zasramuva~ki objekt vo samiot centar na makedonskata metropola. "Bit-pazar" e epicentarot na s# ona {to zna~i organiziran kriminal, ne samo vo Skopje, tuku i vo celata dr`ava. Da se potsetime samo kade se odr`aa nemilite nastani so nemirite od ranite 1990-ti i samo pred nekolku sedmici koga eden policaec be{e zastrelan - zaedni~koto na ovie dva krupni incidenta, a i na bezbroj drugi e lokacijata kade tie se odr`aa: skopskiot "Bit-pazar"!

Bit-pazar e centarot na {vercot, prostitucijata, kriminalot na dr`avno nivo. S# dodeka postoi "Bit-pazar" na taa atraktivna centralno postavena lokacija, do toga{ }e postojat site mnogu negativni pojavi koi se svrzani so toa mesto; s# do toga{ }e {etaat prostituki po centralniot univerzitetski kampus.

Zatoa i apeliram do gradskite vlasti i do resornite dr`avni institucii i ministerstva, najitno da se zapo~ne incijativa za dislokacija na "Bit-pazar" od momentalnata lokacija na nekoja lokacija podaleku od centralnoto gradsko podra~je na Skopje. Skopje ima bezbroj drugi slobodni lokacii kade {to "Bit-pazar" bi se dislociral. A so osloboduvaweto na atraktivnata lokacija kade {to sega e postaven "Bit-pazar", }e se otstrani sega{nata zastramuva~ka slika za Skopje koja sekoj stranski posetitel na makedonskata metropola ja dobiva koga }e vleze vo gradot, doa|aj}i od skopskiot Aerodrom pri {to e neizbe`no da ne pomine pokraj taa lokacija kade {to sega za `al e postaven "Bit-pazar". Na taa izvonredno atraktivna lokacija bi mo`el da se izgradi u{te eden gradski plo{tad, so {to prostorot kon Starata ~ar{ija i tvrdinata "Kale" bi se otvoril i bi stanal mnogu popristapen. A voedno so takvata dislokacija vo Skopje zna~itelno }e se namali zasega zastra{uva~kiot trend na polarizirawe na gradot na "levo i desno od Vardar", bidej}i i glavnata pri~ina za takvata iznudena podvoenost, a toa e kriminalnite elementi koi "Bit-pazar" gi nosi so sebe, }e bide otstraneta.

Neka bide ova apel do svesta na site funkcioneri i politi~ari koi se na pozicija ne{to da storat za ovaa sostojba da bide najitno promeneta. Neka go zemat pozitivniot primer od Zagreb kade dr`avata i gradskite vlasti rabotea i rabotat so ogromen entuzijazam okolu oformuvaweto na Zagreb kako vistinska dr`avna metropola. Vakvata ideja za dislokacija na "Bit-pazar", kako ideja od vitalen dr`aven interes, neka bide povod kone~no gradskite vlasti vo Skopje i dr`avnite vlasti da gi premostat sopstvenite sebi~ni, tesnopartiski interesi i barem vo eden moment da pomislat za op{tiot, nacionalen interes na Makedonija.