PIRIN

Makedoncite nemaa problemi so poklonenieto, imaat problemi so popisot

^ESTVUVAWE ZA SANDANSKI NA RO@EN

  • ^estvuvaweto pred Ro`enskiot manastir pomina bez incidenti. Bugarskite vlasti so dozvola na kmetot na gradot Sandanski, za razlika od minatata godina, ovozmo`ija da se odr`i manifestacijata

Makedoncite vo Republika Bugarija mu oddadoa dostoinstvena po~it na svojot golem nacionalen heroj, Jane Sandanski, na ~estvuvaweto {to izminatiov vikend se odr`a pred negoviot grob kraj Ro`enskiot manastir vo Pirinska Makedonija. Pove}e stotici ~lenovi i simpatizeri na dvete makedonski organizacii, OMO "Ilinden" - PIRIN i OMO "Ilinden", na oddelni ~estvuvawa na 21 i 22 april na grobot na Sandanski -"Pirinskiot Car" polo`ija cve}e. Tie se potsetija na negovoto veliko delo, koe i po 86 godini od negovoto zaginuvawe neraskinlivo e vtkaeno vo makedonskata tradicija.

Be{e odr`ana i panihida za site padnati heroi za slobodata na makedonskiot narod. Dol`na po~it oddade i makedonskiot ambasador vo Republika Bugarija, Qubi{a Georgievski. ^estvuvaweto pred Ro`enskiot manastir pomina bez incidenti. Bugarskite vlasti so dozvola na kmetot na gradot Sandanski, za razlika od minatata godina, ovozmo`ija da se odr`i manifestacijata.

Sepak, i pokraj toa, pred manastirot ima{e zabele`itelno prisustvo na policiski sili, koi gi kontroliraa prisutnite, ne dozvoluvaj}i na po~etok da se istaknuvaat znamiwata na OMO "Ilinden"- PIRIN koi na svojata osnova ja imaat yvezdata od Kutle{. No, podocna i toa be{e dozvoleno.

Pred da po~ne ~estvuvaweto, nepoznati lica go prekrija grobot na Sandanski so bugarskoto dr`avno zname koe gra|anite, kako i minatata godina, celosno go prekrija so cve}e, po {to se odr`a poklonenie. Stotina ~lenovi na OMO "Ilinden"-PIRIN, organizacija {to pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur ja osporuva zabranata od strana na bugarskiot Ustaven sud za nejzino dejstvuvawe, imaat golemi poplaki za sostojbata na Makedoncite vo Bugarija.

Ivan Singartiski, pretsedatel na OMO "Ilinden"-PIRIN izjavi deka Makedoncite vo Bugarija i natamu trpat pritisoci, zakani i uceni.

"Makedoncite i natamu ne se priznavaat kako nacionalnost. Vlasta manipulira{e so nas i na neodamne{niot popis, s# so cel da se namali brojot na Makedoncite. Nie nema da gi priznaeme tie rezultati", veli toj.

"Za makedonskiot narod Jane be{e i vojvoda i za{titnik. Toj be{e svesen za opasnostite koi za makedonskiot narod gi nosea stranskite propagandi. Za nego, site narodi bea bra}a i kako bra}a treba da `iveat", re~e Singartiski.

"Nasproti site zborovi i deklaracii za demokratizacija na bugarskoto op{testvo, pravata za Makedoncite te{ko pristignuvaat. Sega koga se vr{e{e popis, popi{uva~ot koj go anketira{e moeto semejstvo site rubriki vo formularot gi popolnuva{e so penkalo, a koga pobaravme da n# zapi{e kako Makedonci, toga{ upotrebi moliv. Jasno e deka toa podocna mo`e da se izbri{e i da se promeni. A namesto 'makedonski jazik', kako jazik {to go zboruvame ni zapi{aa 'bugarski jazik' - veli Vladimir Kocelov od Blagoevgrad.

Ovie Makedonci naveduvaat deka vo praktikata na popisot se slu~uvalo vo oblastite kade {to se znae deka najmnogu `iveat Makedonci popi{uva~ite podatocite da gi zapi{uvaat na obi~en bel list hartija. Navodno, podatocite podocna }e gi "vnesele" vo oficijalniot formular. Duri pretsedatelot na Dr`avnata popisna komisija Ivan Balev javno izjavil deka popi{uva~ite koristat molivi "oti se mnogu svesni i stravuvaat da ne napravat nekoja gre{ka".

Zabele`ani se i primerite koga selski kmetovi gi sobirale paso{ite od selanite i samite gi popolnuvale popisnite liv~iwa. Vrv na pritisocite e neodamne{noto barawe gradona~alnik na selo Kromidovo, Borislav Filadov, da podnese ostavka zatoa {to se izjasnil kako Makedonec. Vo ova selo u{te 90 lu|e, odnosno pove}e od polovinata, se izjasnile kako takvi.

"Ako e tolkav broj vo edno malo selo, mo`ete da zamislite kolku Makedonci ima vo stotici drugi sela", naveduva Ivan Garavelov. Bugarskata policija denovive gi povikuva na soslu{uvawe ~lenovite na OMO "Ilinden"-PIRIN, za{to pred popisot rasturale letoci so koi gi povikuvale Makedoncite da se izjasnuvaat kako takvi.

Nasproti objektivnosta, preku mediumite vo Bugarija sproti objavuvaweto na oficijalnite rezultati od popisot s# pove}e se {irat dezinformacii deka brojot na Makedoncite iznesuva samo okolu 2.000.

"Toa e povtorno manipulacija. Na posledniot popis opredelija deka ima samo 7.800 Makedonci, a {to be{e ~ista izmama. Nie nema da gi priznaeme rezultatite od vakvoto prebrojuvawe. Samo na{ata organizacija ima nad 5.000 ~lenovi", naveduva Ivan Singartiski.

Izmislici na bugarskite mediumi za proslavata

Makedoncite skandirale "Smrt za Bugarite"?

Najtira`niot bugarski vesnik "Trud" uvodno, na site koloni na naslovnata stranica, na svoite ~itateli im soop{tuva deka za vreme na odbele`uvaweto na godi{ninata od ubistvoto na Jane Sandanski, vo prisustvo na makedonskiot ambasador vo Sofija, Qubi{a Georgievski, privrzanicite na OMO "Ilinden" skandirale "Smrt za Bugarite". Spored izvestuva~ot od nastanot, vo momentot koga makedonskiot ambasador trgnal kon avtomobilot OMO-vci po~nale da vikaat: "Site Bugari da gi vidime mrtvi".

Istite informacii od samiot nastan gi soop{tuva i vesnikot "24 ~asa". Toj pi{uva deka 250 lu|e, privrzanici na OMO "Ilinden", na ~ie ~elo e Jordan Kostadinov, ne propu{tile da se odnesuvaat antibugarski.

"Jas takvi raboti ne slu{nav, dodeka bev tamu. Ima{e na{i, si svirea na harmonika i si igraa. S# be{e mirno. Nema{e nikakvi demonstrativni raboti", izjavi za "Utrinski vesnik" makedonskiot ambasador vo Sofija, Qubi{a Georgievski.