SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

KAKVA E ETNI^KATA VRSKA POME\U DREVNITE I DENE[NITE GRCI?

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Evropskite politi~ari od po~etokot na 19 vek tvrdele deka ne postoi gr~ka nacija!
  • Prviot gr~ki pretsedatel Joan Kapodistrija se zalagal za nezavisna makedonska dr`ava!

Dene{nata oficijalna gr~ka istoriografija i propaganda tvrdi deka vo dene{na Grcija navodno `iveat samo "Grci po rod", koi bile "direktni potomci" na drevnite Grci. Me|utoa, toa voop{to ne e to~no. Dene{nata gr~ka istoriografija ne saka mnogu da gi forsira podatocite deka u{te vo {estiot vek na teritorijata na dene{na Grcija bile naseleni ogromen broj Sloveni. Poznati se vizantiskite dokumenti vo koi pi{uva deka teritorijata na cela dene{na Grcija bila preplavena od Sloveni. Da potsetime samo na vizantiskiot imperator i pisatel Konstantin Profirogenit, koj vo vrska so ova zapi{al: "Se posloven~i celata zemja i stana varvarska". Slovenite masovno bile naseleni i na Peloponez. Poznato e deka pome|u 839 i 842 godina Slovenite na Peoloponez krenale golemo vostanie protiv vizantiskata vlast, {to zna~i deka vo sredinata na devettiot vek nivniot broj na Peloponez bil golem. Kade se denes potomcite na ovie Sloveni? Sigurno deka tie go dale svojot krven i kulturen prilog vo dene{nata gr~ka nacija, so {to otpa|a hipote-zata deka dene{nite Grci se "~isti potomci" na drevnite Grci.

Niz istorijata i drugi narodi se naseluvale na teritorijata na dene{na Grcija (Evrei, Albanci, Turci, Vlasi i drugi).

Na po~etokot od XIX vek, poznato e deka so golema pomo{ na evropskite sili bila sozdadena samostojna gr~ka dr`ava. No, toga{noto gr~ko naselenie nemalo re~isi nikakva gr~ka etni~ka svest. Duri i neposredno pred gr~koto vostanie i sozdavaweto na gr~kata dr`ava, mnozina dr`avnici vo Evropa smetale deka ne postoi oddelen gr~ki narod.

NEGIRAWE NA GR^KIOT IDENTITET

Taka, na primer, vo vremeto na formiraweto na gr~kata organizacija "Filiki eterija", vo 1814 godina, vo Viena se sobrale evropskite monarsi na Kongres na koj bila razgleduvana idninata na Evropa. Gr~kite nacionalni dejci otpe~atile obra}awe do ovoj Kongres so molba do evropskite monarsi za osloboduvawe na nivnata tatkovina. Kako reprezenti na gr~kite interesi na ovoj Kongres prisustvuvale Joan Kapodistrija i Aleksandar Ipsilanti. No, na Kongresot tie do`iveale te{ko razo~aruvawe. Nivnata molba, ne samo {to ne bila prifatena, tuku taa voop{to ne bila ni postavena na dneven red od strana na evropskite monarsi. Li~no pretsedava~ot na Kongresot Meternih, jasno im rekol na gr~kite nacionalni dejci deka (citat): "ne postoi gr~ki narod" i deka "vo turskata dr`ava ne se priznavaat drugi narodi osven turskiot" (Podetalno kaj: Akademik Bla`e Ristovski, "Istorija na makedonskata nacija", MANU, Skopje, 1999, str. 10-12).

Prviot grb na gr~kata dr`ava od 19 vek

Grbot na Bavarija od 19 vek (sli~nosta so gr~kiot grb e pove}e od o~igledna)

Inaku, Grkot Kapodistrija (koj ja nosel titulata grof), `iveel vo Rusija i tamu se steknal so visoki pozicii vo ruskoto op{testvo. Duri izvesno vreme rabotel i kako dr`aven sekretar za nadvore{ni raboti na Rusija.

Koga po~nalo gr~koto vostanie protiv Otomanskata Imperija, Joan Kapodistrija napravil napori da ja vme{a i Rusija vo vojna protiv Turcija. Podocna, na sostanokot na Ruskiot komitet, odr`an na 19.3.1828 godina, vo prisustvo na ruskiot car Nikolaj Prvi bile razgleduvani razni varijanti okolu idninata na Otomanskata Imperija. Na ovoj sostanok Joan Kapodistrija podnel pismen predlog vo vrska so ova. Predlogot na Kapodistrija predviduval celosna likvidacija na turskoto vladeewe na Balkanot i formirawe na zaednica na balkanski dr`avi (eden vid Balkanska konfederacija), vo koja trebalo da vlezat slednite dr`avi:

1. Dakija (vo ~ii granici trebalo da vlezat kne`estvata na Moldavija i Vlahija);

2. Srbija (so prisoedinuvawe kon nea na Bosna i Bugarija);

3. Makedonija (dene{nata teritorija na etni~ka Makedonija plus grani~nite so nea ostrovi);

4. Epir (zaedno so Gorna i Dolna Albanija) i

5. Oblast na Elinite ili Grcija, so severna granica od rekata Penaj vo Tesalija do gradot Arta, vklu~uvaj}i go i celiot Arhipelag.

Spored predlogot na Kapodistrija site ovie dr`avi trebalo da imaat svoi knezovi, a Konstantinopol trebalo da bide sloboden grad i prestolnina na ovaa zaednica na balkanski dr`avi, kade trebalo da ima pretstavnici od site pet dr`avi.

Podocna, vo 1830 godina, Kapodistrija stanal prv pretsedatel na novosozdadenata gr~ka dr`ava. Toga{ toj voop{to ne gi smetal Makedonija, Epir i Trakija kako gr~ki teritorii. Toj duri predlo`il Kipar da se dade na Anglija, a Rodos na Rusi-ja. Kapodistrija smetal deka severnata granica na Grcija treba da bide vo Tesalija. Duri vo 1831 godina, so poddr{ka od Rusija, severnata granica na Grcija Kapodistrija ja pro{iril do Olimp, t.e. do granicata na Makedonija (akademik Bla`e Ristovski, "Istorija na makedonskata nacija", MANU, Skopje, 1999, str.10-12).

PRVITE GR^KI SIMBOLI BILE GERMANSKI

Vo toa vreme nestabilnata gr~ka dr`ava dobila kral i toa - Germanec! Toa bil Oto Fridrih Ludvig - Otto Friedrich Ludwig (1815-1867), koj bil vtor sin na bavarskiot kral Luis (Louis) Prvi. Vsu{nost Oto bil roden vo Salzburg, a se {koluval vo Minhen. So re{enie na Londonskata mirovna konferencija, toj bil ispraten vo Grcija kade stanal kral pod imeto Oto Prvi. Negovite najbliski sorabotnici i ministri bile Germanci. Poradi toa, i prviot grb na gr~kata dr`ava bil kopija na bavarskiot grb (upatuvam blagodarnost na Goce Fidanovski od Germanija, koj mi isprati ilustracii od ovie grbovi). Na prviot gr~ki grb jasno se gleda deka nema nitu eden element od drevnata gr~ka kultura. Isto taka i dene{noto gr~ko zname ima bavarsko poteklo.

Zna~i, ne mo`e da se ka`e deka toga{nite Grci sebesi se smetale kako "potomci na drevnite Grci". Naprotiv, golem broj `iteli na toga{nite gr~ki teritorii sebesi se deklarirale kako "Romei" i ne sakale ni da slu{nat deka se "Grci". Taka bilo duri i mnogu godini po formiraweto na gr~kata dr`ava. Britanskiot patepisec Xorx Ferguson Boven vo 1849 godina ja posetil toga{na Grcija i kako rezultat na razgovorite so gr~koto naselenie sosema jasno napi{al deka pripadnicite na ova naselenie sebesi se deklarirale kako "Romani", a ne kako Grci. Duri tie smetale deka nivni glaven grad e Konstantinopol, a ne Atina. Eve {to zapi{al Boven vo vrska so ova:

"Selanite, kako vo evropskiot del od Turcija, taka i onie koi `iveeja na Jonskite ostrovi, vo prili~na mera go bea zaboravile svoeto poteklo i sebesi ne se narekuvaa Grci, tuku Romani, t.e. podanici na Rimskata Imperija... Tie, kako prestolnina na svojata nacija i religija go smetaa Konstantinipol, a ne Atina... (George Ferguson Bowen:"Mont Athos, Thessaly and Epirus, a diary of a Journey from Constantinopole to Corfu", London, 1859).

Postojat i drugi brojni svedo{tva, koi govorat deka predcite na dene{nite Grci, duri ni vo sredinata na XIX vek,nemale re~isi nikakva gr~ka narodnosna svest, a kamoli da se smetaat sebesi kako "potomci na drevnite Grci". Tokmu zatoa tie lesno prifa}ale tu|i simboli za svojot grb i zname.

Mnogu podocna, vo dvaesettite godini na XX vek, golem broj hristijani od Turcija se naseleni vo egejskiot del od Makedonija vo domovite na sosila proteranite Makedonci. Ovie turski hristijani (poznati pod imeto "maxiri"), pripa|ale na razni narodi (Karamanlii, Ponti i sl.). Najgolemiot del od niv ne znaele ni zbor od gr~kiot jazik koga bile naseleni vo egejskiot del na Makedonija. Ottamu, sme{ni izgledaat naporite na dene{nite golemogr~ki propagandisti da gi prika`at ovie azijati kako "vistinski Makedonci" i "potomci na drevnite Makedonci."

Na ovaa tema mo`e u{te mnogu da se pi{uva, no i dosega navedenite podatoci jasno zboruvaat deka dene{na Grcija e multikulturna dr`ava, a dene{nata gr~ka nacija ima malku zaedni~ko so krvta i kulturata drevnite Grci. Mnozina poznati sovremeni "Grci" vsu{nost ne se nikakvi "Grci", tuku grcizirani potomci na drugi narodi vo Grcija. Od ponovata gr~ka politi~ka scena }e go spomneme neodamne{niot minister za nadvore{ni raboti na Grcija, Pangalos. Toj otvoreno ima izjaveno deka negovite rodi-teli bile Albanci i deka tie doma s# u{te zboruvale na albanski, no deka toj bil - "Grk"(!?). Prakti~no ne postoi razlika pome|u nego i jani~arite od Otomanskata Imperija, koi bile potur~eni pripadnici na balkanskite narodi. Majkata na porane{niot gr~ki pretsedatel Hristos Saryetakis bila etni~ka Makedonka. Tokmu na denot na svadbata na nejzinite roditeli (na samiot po~etok na XX vek), gr~kite vooru`eni banditi go napadnale nivnoto selo i napravile vistinski masakr, ubivaj}i pogolem broj od gostite na svadbata. No, podocna Saryetakis se poka`a kako golem antimakedonec!

I za Karamanlis se znae deka poteknuva od makedonsko semejstvo, a takov e i Stelios Papatemelis (~len na PASOK i porane{en minister), koj neodamna na eden pogreb, vo izblicite na taga, se zaboravil i po~nal da leleka na makedonski.

(Prodol`uva)