FORUM NE VELIKA ALBANIJA, TUKU SAMO VELIKA ^ERKEZIJA d-r Risto Ivanovski V o 1990 godina, po pove}eparlamentarnite izbori, vo Bitola se postavuva{e krst, koj treba{e da ja zameni petokrakata. Toga{ se sobraa muslimanite od arnautmala, koi protestiraa deka gradot Bitola za niv Manastir bil islamski. Sekako, tie izumile, deka poimot Manastir e samo za hristijanite. Ovde stoi arnautmala. Nikoga{ i nikade ne se sre}ava {to bilo albansko. Zatoa majorot Tefik, kako direktor na Bitolskata voena gimnazija, vo 1911 godina govori na Balkanot za Arnautija i Arnauti. Pak, toj za Turcite ozna~uval odmetnik.Poimot albanski bil va`en za sozdavaweto na Rim i bez Albanci ne bilo mo`no da postoi Rim i Rimskata Imperija. Istiot poim se sretnuva na Kavkaz, kade postoela zemja Albanija, dene{en Azerbejxan. Protiv anti~kite Makedonci i Rimjanite se borele mongolskite Albanci vo Azija. Nivno dvojno ime e Arnauti. Denes na crnomorsko-kavkazkite prostori `iveat Arnauti. Takva e Ukraina. Tie nikoga{ ne bile naseleni od Balkanot, tuku samo od tamu tie bile preseleni, poznati kako Gegi. Ova ime e vo sprotivnost so Toskite. Denes prvite `iveat vo SR Jugoslavija (Kosovo) i severna Albanija, a vtorite vo ju`na Albanija. Oblasta Toskanija e poznata vo Italija, taa bila na Toskite (Etrurcite), koi go sozdale Rim i latinskiot jazik. Tie vo starata era se narekuvale Pelazgi, a spored Stefan Vizantiski, vo prvata polovina na {estiot vek, se izjasnile za Sloveni. Zna~i, tie bile Sloveni pred preselbata severno od Dunav od Sklavinite, proglaseni za Sloveni. Tokmu ovie Toski go vnesle svojot poim na Balkanot i od toa ime se sozdalo Toski. Ne samo toa, za bogomilite vo upotreba bile pove}e imiwa. Takvo bilo i od Italija vnesenoto ime Albanci. Ama spored vizantiskite izvori tie bile samo nare~eni taka. Zna~i, nikoga{ nemalo Albanci, tuku samo t.n. Albanci. Tragedijata na Balkanot se slu~ila po Krimskata vojna. Toga{ od Ruskoto carstvo bile proteruvani Mongoli. Niv gi prifatilo Osmanliskoto carstvo. Vo ovie preselbi za Balkanot bile va`ni Tatarite i ^erkezite. Na prostorite na domorodcite vo Kosovo i severna Albanija od 1840 godina bile naseleni 100.000 Tatari i 600.000 ^erkezi. Za niv pi{uvale Mekenzi, Ibri, Vajgand, Vilkinson. ^erkezite gi spomenuva Hamer, isto taka i [ovih vo negovata kniga "Osmanovo carstvo". Hamer ja izdal svojata kniga "Osmanovo carstvo" vo 1836 godina. Toj otkriva dve vistini: do 1836 godiva vo Makedonija, Srbija i Crna Gora nema Albanci (Arnauti-Gegi) i vo negovo vreme Kosovo i severna Albanija bile na isto nivo kako vo sosedstvoto. Sostojbata se promenila koga od 1840 godina bile naseleni kako kolonisti ^erkezite i Tatarite. Tie kako muslimani bile gnasni izvr{iteli na islamizirawe na domorodcite. Zatoa sledi Prizrenska liga. Denes na crnomorskite prostori, kako {to e Krim, `iveat Tatarite. Tokmu na tie prostori naselenieto se narekuva Arnauti. Isto taka, sosedna oblast na Pe~encite (Pe~enija), denes poznata ^e~enija (^e~enci), e oblasta ^erkezija. Taa e ostav{ina na ^erkezite, koi na Balkanot se borat za Velika Albanija. Toa e pogre{no, tie treba da se zalagaat za Velika ^erkezija, sosed na ^e~enija. A, koi se ^e~encite i nivnite sosedi ^erkezi, naseleni na Balkanot, poznati kako Albanci (Arnauti), gi znae cel svet. Vo Vtorata svetska vojna, kako verni ~uvari na Germancite, bile vklu~eni ^erkezite. Tie bile mongolski tipovi i so temen pigment. Odlikite na temniot pigment se sre}avaat i denes. Ovde se postavuva pra{awe, zo{to vo R.Makedonija nema hristijani Albanci? Odgovorot go davaat samite albanski avtori. Spored niv, vo R. Makedonija `iveat 90 otsto Gegi, a samo 10 otsto Toski. Zna~i, koga se naselile muslimanskite Mongoli na Balkanot, go vnesle islamot vo Albanija i po prifa}aweto na islamot na Toskite, tie kako takvi se preselile vo R.Makedonija. Zna~i, vo R.Makedonija se naselile Albancite duri vo 20 vek. I kone~no, poimot Albanec e sinonim za Tur~in. Ne slu~ajno vo prvo vreme Albancite bile Turci, i kako takvi se iseluvale vo Turcija, a denes sostojbata e obratna. Vo ovaa ne~ove~ka igra se vklu~eni islamiziranite Makedonci. |
|