Na Skopskiot aerodrom vo posledniov period se primeni 26 novi rabotnici, iako pred nekolku meseci, poradi prevrabotenost bea otpu{teni {eesetina vraboteni. Novovrabotenite se primeni na istite rabotni mesta na koi bea anga`irani lica na opredelen rok od {est meseci, koi{to bea otpu{teni kako prekubrojni pred istekot na rokot.

Vo javnosta se {pekulira deka novite vrabotuvawa se od spisokot od kadri na DPA, ~ij portparol, Ernat Fejzulahu, e direktor na Javnoto pretprijatie za aerodromski uslugi "Makedonija". Etni~kiot profil na anga`iranite lica e arugment plus, bidej}i 22 se od albanska nacionalnost, a ~etvorica se Makedonci.

Pretsedatelot na Demokratskiot sojuz, Pavle Trajanov, tvrdi deka Arben Xaferi na sredba vo Tirana, na Ali Ahmeti od ONA mu ponudil potpretsedatelsko mesto vo DPA. Spored nego, Ahmeti i drugite pretstavnici od ONA go odbile toj predlog, za{to "sakaat sami da se vklu~at vo pregovorite za dr`avniot koncept na Makedonija". Trajanov istakna deka DPA go gubi vlijanieto vrz ONA i oti nivnite formacii se aktivirani i zazemaat pozicii na severnite delovi od zemjava.

"Jas tuka gi pottiknuvam voda~ite na Kosovo i UNMIK i pretstavnicite na kosovskata srpska zaednica da rabotat zaedno za {to pobrzo da ja zavr{at zakonskata ramka za samouprava", izjavi na odr`anata pres-konferencija Kolin Pauel. "Na{ata cel e da gi spre~ime ovie nasilni dejstva na ekstremistite i vo Kosovo i nadvor od kosovskite granici i }e rabotime, zaedno so kosovskite rakovodni tela, so site {to se zainteresirani da se izolira toa nasilstvo, da ne im se dozvoli na ekstremistite i teroristite da nastapuvaat".

Pauel naglasi deka }e bara od "kosovcite da go osudat ova nasilstvo za{to na toj na~in se gubi simpatijata za narodot na Kosovo i me|unarodnata poddr{ka".

Ministerot za finansii, Nikola Gruevski, po sredbata so [efot na misijata na MMF za Makedonija, Bi{vaxit Banerxi so premierot Georgievski, izjavi deka sredstvata dobieni od proda`bata na "Telekom", nameneti za investicii }e se tro{at vo tri etapi. Stanuva zbor za iznos od 270-280 milioni marki, od koi prvata etapa, vo koja mo`e da se smeta na stotina milioni marki, prakti~no po~nuva vedna{, so objavuvawe na potrebnite tenderi za finansirawe na investiciskite proekti.

Na Voenata akademija od sledniot semestar }e se izu~uvaat isklu~ivo voeno-namenski predmeti. Dosega{nite "civilni" ispiti }e bidat ukinati, a noviot u~eben re`im, spored profesorite, }e zna~i ukinuvawe na Akademijata kako samostojna nau~na institucija. Namesto visokonau~na institucija so praven status, taa }e se transformira vo ne{to {to najmnogu li~i na namenski centar za obuka na kadri, velat profesorite.

Rektorot na Skopskiot univerzitet, Aleksandar An~evski, vo intervjuto za "Utrinski vesnik" istakna: "Vo nemo`nost da se realizira sredbata me|u dvata rektora i premierot, so cel da se nadmine zategnatata i konfuzna situacija, a vo interes na kandidatite, dr`avata i na univerzitetite, denovive, pismeno go izvestiv premierot deka dvata univerziteta zaklu~ija deka e najcelishodno vo ovaa godina zapi{uvaweto na novi studenti da se vr{i bez pla}awe nadomestoci, vo ramkite na vkupnite kapaciteti na fakultetite. Vo taa smisla, go zamoliv nepsoredno da se zalo`i za obezbeduvawe finansiski sredstva za pokrivawe na minimalnite tro{oci, koi }e nastanat so vakvoto re{enie.

Dimitar Stankovski, porane{niot direktor na Dramski teatar, za vreme na svoeto direktoruvawe napravil dolgovi od okolu 130.000 germanski marki. Spored Senko Velinov, aktuelen direktor na Teatarot, Ministerstvoto za kultura nekolkupti odobrilo pari za pla}awe na dolgovite, no tie ne bile namenski potro{eni. Stankovski e kategori~en deka parite ne se ukradeni, tuku potro{eni za potrebite na Teatarot, a deka "novoto rakovodstvo pravi smisleno scenario za da ja zatskrie svojata nesposobnost".

Amerikansko-kanadskata eparhija na MPC e zainteresirana da vlo`i okolu 15 milioni gm vo hotelot "Biser", a vo sledniot period da go kupi i hotelot "Izgrev". Vkupnata vrednost na dvata hotelski objekta e okolu 4 milioni gm.

Investiciite }e bidat realizirani od parite na na{ite vernici vo Amerika i Kanada, so cel hotelite da se napravat od A-kategorija, so pliva~ki bazeni i vo niv da letuvaat makedonskite iselenici.

Koordinativniot odbor za spas na Dojranskoto Ezero donese kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni celi za spas na Dojranskoto Ezero. Vo ramkite na srednoro~nite celi se predviduva iskoristuvawe na podzemnite vodi od lokalitetot \ava~ko Pole. Vo taa nasoka se prezemaat pove}e aktivnosti, kako {to e izgotvuvaweto aplikacija za Proektot za iskoristuvawe na podzemnite vodi od \ava~ko Pole, za {to se pobarani pet milioni denari, od proda`bata na sredstvata na "Makedonski telekomunikacii". Dolgoro~nite celi pak predviduvaat zafa}awe na vodi od planinata Ko`uf, kako i aktivnosti za izgradba na sekundarna kanalizaciska mre`a vo Nov Dojran.