NARODOT ZNAE [TO TREBA DA NAPRAVI

Li~no mislam deka ovie diskusii se besmisleni. Na Slovencite i deneska ne im pre~i {to Slovenija e nacionalna dr`ava na slovene~kiot narod, no `ivee vo bogato gra|ansko op{testvo, so gra|ansko vnatre{no ustrojstvo. I na{iot Ustav po svojot normativen stroe` e vo s# gra|anski i samo vo preambulata stoi odredbata deka e nacionalna dr`ava na makedonskiot narod i na malcinstvata vo nea. Da ne zaboravame pritoa deka kako takva taa be{e konstituirana i na 2 avgust 1944 godina i takva se razviva{e polovina vek. Toa istorisko uka`uvawe nikomu ne bi trebalo da mu pre~i, za{to i nikomu ni{to posebno ne mu pridonesuva. Me|utoa, vo na{ive balkanski okolnosti treba da se znae deka makedonskiot narod so vekovni krvavi borbi nastojuva{e da ja sozdade svojata sovremena dr`ava. Toa uspe{no go napravi vo Vtorata svetska vojna, koga vo eden del od etno-istoriskata teritorija so svoja vojska zastana na stranata na pobedni~kata Antifa{isti~ka koalicija i vo oru`enata Nacionalnoosloboditelna borba protiv bugarsko-germanskite i italijansko-albanskite okupatori so krv ja sozdade svojata dr`ava.

Deneska na nekoi kosovarski lideri na albanskoto nacionalno dvi`ewe vo Makedonija, transformirano vo "politi~ki partii", mnogu im pre~i tokmu odredbata deka ova e nacionalna dr`ava na makedonskiot narod. Tie bi sakale taa da bide zaedni~ka - albansko-makedonska ili barem ni~ija. So takva solucija bezdrugo bi se soglasile i site sosedi, no skoro dr`avata bi do{la pod pra{awe. Mo`ebi vo 1991 godina i mo`evme da stavime vo Ustavot samo deka e dr`ava na makedonskiot narod i na malcinstvata vo nea, no za na{ite etni~ki Albanci, indoktrinirani od kosovarskite (i tiranskite) ideolozi {to masovno iznadojdoa vo na{ata dr`ava po 1963 godina, i toa ne }e be{e zadovoluva~ko.

Celiot svet znae deka Makedonija e gra|anski zasnovana evropska dr`ava. Toa be{e potvrdeno i od arbitra`nata Badinterova komisija i od ekspertite vo Strazbur, be{e javno deklarirano deka na{ite malcinstva gi imaat site me|unarodno propi{ani prava i slobodi, i daleku nad toa. No za albanskoto malcinstvo pra{aweto nikoga{ ne bilo i deneska ne e vo pravata i slobodite, kako {to su{tinski ne be{e ni na Kosovo i ne e ni sega vo Ju`na Srbija i Crna Gora, tuku vo streme`ot za zavladuvawe teritorii, za obnovuvawe na Tretata prizrenska liga i na fa{isti~kata tvorba od Vtorata svetska vojna "Golema Albanija", i ne{to pove}e - vo duhot na Platformata na Albanskata akademija na naukite - ako mo`e.

Za nesre}a, so poslednite parlamentarni izbori sosem legalno dojdoa na vlast najekstremnite i najantimakedonskite politi~ki subjekti - mihajlovistite na Qub~o i kosoviziranite aktivisti na Xaferi. Taka se sretnaa i dvete golemodr`avni tendencii - na sofiskata Doktrina i na tiranskata Platforma. I tuka ve}e ne pomaga ni najgra|anskoto op{testvo.

Gi ~itavte li platformite na dvete albanski partii? Vidovte li i {to stana na promocijata na "Politi~koto veruju na Makedoncite" od Vladislav Kova~ev na 11 april vo Domot na Armijata vo Skopje? Koga promotorot akad. Gane Todorovski plasti~no progovori za antimakedonskata uloga na bugarskata Vlada na Cankov vo 1924 g. i za VMRO kako ubiec na Kova~ev, prisutniot na promocijata pomo{nik minister vo na{ata Vlada Lambe Arnaudov go primi toa kako navreda na negovoto bugarsko ~uvstvo i demonstrativno promar{ira po sredinata na salata i ja napu{ti promocijata. Naskoro po nego istoto toa go storija i generalniot direktor na Elektrostopanstvoto d-r Goran Rafajlovski (idniot na{ ambasador vo Germanija!) i sekretarot na VMRO-DPMNE (i upravnik na Fondot za zdravstvo) Vojo Mihajlovski!

Vi ka`uva li toa ne{to za probugar{tinata na na{eto dr`avno rakovodstvo? Slu~ajno li ba{ sega ni se slu~i "Radko"? Slu~ajno li vo Institutot za nacionalna istorija ni se rastura bugarskiot superluksuzno otpe~aten kalendar na VMRO za 2001 {to e ispolnet so fotografii i bugarski dokumenti za VMRO i MPO, T. Aleksandrov i V. Mihajlov (so potpisite "Radko"!), za car Boris so kartite za Velika Bugarija i za "osvobo`denieto" na Makedonija od bugarskite vojski vo 1941 godina, i zavr{uva so dva posebni kalendarski lista za mesecot dekemvri (so istata godina 1990) - edniot vo ~est na Todor Aleksandrov i Van~o Mihajlov so razveanite crno-crveni znamiwa, a drugiot (zavr{niot) vo ~est na VMRO-DPMNE so faksimilite na oficijalnite organi "Makedonsko delo" i "Zaveti" i so crno-crvenite znamiwa, no sega ve}e so nasmevkata na liderot Qub~o i negovata izvr{na senka Dosta! Propaganda na "makedonskata" Vlada!

RISTOVSKI: Za `al, sostojbite se kompliciraat. Malku ni bea sekojdnevnite albansko-makedonski raspravii vo Parlamentot i vo javnosta (samo okolu albanskite nacionalni "prava" vo dr`avata), pa se organiziraa i oru`enite formacii {to napolno ja kosoviziraa i Makedonija i se iraizira situacijata: postoi ilegalno oru`eno krilo na ONA so centar vo Kosovo i vo Albanija {to ~esto se pojavuva i po na{ite planini i zasega ubiva glavno samo makedonski policajci i vojnici, i legalno nejzino politi~ko krilo vo Parlamentot i vo Vladata {to nastojuva, so posredstvo i na "me|unarodnata zaednica", ne samo da razgovara, tuku i da pregovara za barawata na onie so maskirna uniforma i so kala{nikovi. Kon seto se rastovarija i obvrskite od luksembur{kata Spogodba so sekojdnevnite pritisoci i se najdovme me|u ~ekanot i nakovalnata. Vo moment koga ne funkcionira niedna institucija na sistemot, sostojbata stanuva mo{ne rizi~na. Nezavisno {to infantilniot premier tolku e zalisan od svetski nevidenata "pobeda" nad teroristite! Sramno: se osvojuva teritorija vo sopstvenata dr`ava! Izlezot mora da se bara vo itni i efikasno sprovedeni predvremeni parlamentarni izbori {to }e gi izvede edna seriozno postavena ne partiska, tuku ekspertska Vlada.

RISTOVSKI: Demokratijata e kako vozduhot: taa ne se gleda, no bez nea se umira. Kaj nas postoi unikalna kombinacija: pluralisti~ka demokratija i etno-partiska diktatura. I se {pekulira, se kalkulira, se maskira i se masakrira - s# vo imeto na prostituiranata demokratija.

RISTOVSKI: Nezavisno od celata euforija i so "pobedni~kata seansa" vo Luksemburg, jas ne sum tolku optimist. Ako EU i NATO navistina sakaa da go relaksiraat Balkanot, koga gledaa i gledaat {to se pravi na Kosovo i vo Ju`na Srbija i stoime pred rizikot na `estok i traen terorizam, no i pred pragot na katastrofalen balkanski, a mo`ebi i evropski voen mete`, mo`ea da najdat i porazumen izlez. Samo oru`enata tupanica verojatno ne }e bide trajno efikasno re{enie. Nie nemame ni ve{ta ni razgraneta diplomatija, nitu pak organizirana i osmislena edinstvena mediumska propaganda. Zo{to vo takvi uslovi taa "me|unarodna zaednica" ne bi predlo`ila da se sozdade barem koncentraciona vlada vo Republika Makedonija od site relevantni subjekti {to bi dovela do bezbolna i brza pacifikacija, a potoa, po potpi{uvaweto na Paktot za asocijacija i stabilizacija, Makedonija da podnese i molba za priem vo Evropskata Unija i vo NATO.

Toa bi bilo ne samo vo duhot na sugestiite na sega{niot pretsedava~ na EU ([vedska), tuku bi bilo duri i vo soglasnost so predlogot na liderot na etni~kite Albanci g. Xaferi iznesen javno vo vremeto na onoj drzok i dvosmislen zakanuva~ki "Mar{ za mir i pravda" po skopskite ulici. Vo toj ~in bi trebalo da najdat interes i site ~lenki i na EU i NATO, a bi se postignale i pove}e celi:

1. Bi se onevozmo`ila zakanuva~kata nova vojna na Balkanot i vo Evropa.

2. Bi se eliminirale pretenziite kon Makedonija od strana na sosedite i kone~no taa bi prestanala da pretstavuva potencijalno "bure barut", tuku }e stane vistinska "obedinitelna alka" i "pole za kulturen natprevar".

3. Dvomilionskata miroqubiva, no siroma{na Makedonija bi dobila odredena finansiska poddr{ka od Unijata i NATO. Taa pomo{ tie lesno bi mo`ele da ja ocenat kako daleku poprofitabilna, otkolku da bidat odnovo vovle~eni vo eden nov voen vior. So postojnite raspolo`ivi intelektualni resursi i so edni planomerno efektuirani investicii vo Makedonija bi se ovozmo`il brz ekonomski razvitok, so novi vrabotuvawa na naselenieto od site sredini i rapidno bi porasnal `ivotniot standard, a so toa vistinski bi se relaksirale i me|uetni~kite odnosi i postepeno bi zgasnale i sekoga{ opasnite golemodr`avni balkanski idei.

4. Na takov na~in EU i NATO gi pro{iruvaat svoite bezbednosni granici u{te vo eden va`en strategiski punkt od Jugoisto~na Evropa (na granicata so Grcija), no istovremeno si sozdavaat i uslovi za natamo{no probivawe kon Istok.

Me|utoa, o~evidno EU i NATO realno se pla{at od islamskiot fundamentalizam i od albanskiot nacionalen ekstremizam so negovata zastra{uva~ka demografska i migraciona ekspanzija. Tokmu poradi toa i na{ite evropski perspektivi se mo{ne maglivi i vremenski nesogledlivi. Zatoa, ako pra{aweto ne dobie prifatlivo re{enie za eden perspektivno relaksiran `ivot, ako progresira ovaa me|uetni~ka nedoverba {to prerasnuva vo nestrpliv antimakedonizam i omraza kaj albanskite lideri, mo`e da se o~ekuva nekoja radikalizacija i od makedonska strana {to mo`e da predizvika i po{irok zaplet.

RISTOVSKI: Ne samo na krstopat, tuku nekoi bi sakale da n# vidat i na krstot. Mislam deka kako nikoga{ vo istorijata sega ni e neophodno vistinsko nacionalno edinstvo. Kako mnogupati vo minatoto, i sega ovoj narod mora i mo`e samiot da si ja obezbedi perspektivata. Za{to, nezavisno od deklaraciite na site sovremeni relevantni faktori vo svetot za za~uvuvawe na teritorijalniot integritet na Republika Makedonija, koi barem na kratok rok se i mo{ne delotvorni, za koe ne mo`eme da ne bideme blagodarni, vistinski trajni prijateli nie i sega nemame. Nastapot na gospodinot dr`aven sekretar Pauel be{e energi~en i nedvosmislen vo odnos na nepromenlivosta na granicite, no ne sum najasno kako toj si ja zamisluva "multietni~nosta" vo perspektivata na ovoj narod vo tie granici. Poradi toa smetam deka sepak nam ni se neophodni sposobni i odgovorni svoi dr`avnici {to }e ja dobijat i }e ja moboliziraat verbata na narodot i }e znaat efikasno i efektivno da ja iskoristat i me|unarodnata poddr{ka i pozicija.

RISTOVSKI: Taa ve}e odamna ne e koalicija "za promeni". Samata Vlada najbrzo i radikalno se promeni. Vo ovie nad dve godini temelno nekolku pati se promenija i koalicijata i Vladata. Ostanaa kako nepromenlivi struposani stolbovi samo premierot i negovata destruktivna ministerka za vnatre{ni raboti. N# posramija pred svetot so izborite i ja raznebitija elementarnata bezbednosna struktura. So promenite vo ministerstvata, vo sudstvoto, vo obrazovanieto, vo kulturata i vo lokalnata samouprava, vnesoa totalna nekompetentnost i neodgovornost po bitnite pra{awa na dr`avata, go naru{ija nacionalnoto edinstvo na makedonskiot narod i dojde do radikalno ruinirawe na me|uetni~kite odnosi, s# do voenata sostojba. So sklu~enite nacionalno {tetni dogovori i so Xaferi i so strancite, so besprizornoto dorasprodavawe na prirodnite resursi i te{ko gradenite stopanski objekti i so krajnoto osiroma{uvawe na narodot - Vladata predizvikuva eksplozivno nezadovolstvo. Narodot seu{te go gleda i go trpi seto toa, no veruvam znae i {to treba da napravi.

RISTOVSKI: Ne bi rekol deka MANU ne se ima javeno. Ve}e nekolku pati taa se iska`uva po krucijalni pra{awa za narodot i dr`avata. Toa }e go pravi i natamu koga }e oceni deka e povikana od sostojbite. No treba da se ima predvid deka MANU ne e i ne treba da bide de`uren po`arnikar {to dnevnopoliti~ki }e reagira na sekoja pojava.

RISTOVSKI: Vo konsolidacijata na site raspolo`ivi sili za edinstven odgovor na predizvicite i odnadvor i odvnatre i vo {to poskoroto otstapuvawe na ovaa Vlada, so izbor na edna privremena ekspertska Vlada {to }e znae i }e umee da podgotvi i da sprovede brzi predvremeni i fer demokratski parlamentarni izbori. Toa e povik na denot {to (i zaradi sebe) mora da go po~uvstvuva i sega{nata vladeja~ka garnitura.