OPERACIJA "USTAV"

Kako {to pi{uvavme nekolkupati, celta na "albanskoto vostanie" ili vojnata koja zapo~na vo Tanu{evci, poleka se ostvaruva. Ona {to ne mo`e{e da se napravi mirno, se napravi nasilno. Dojde vremeto da se pregovara za Ustavot, za promeni koi, kako {to tvrdat Albancite, bi im ovozmo`ile "ramnopravnost". Problem e deka pove}eto Makedonci ne se soglasuvaat deka Albancite se neramnopravni. Skoro site Makedonci mislat deka Albancite gi u`ivaat site prava, kako {to gi u`ivaat i site drugi malcinstva vo dr`avava. Albancite ~estopati se `alat na diskriminacija i toa, verojatno, vo mnogu slu~ai e to~no. Me|utoa, ona {to e va`no e deka dr`avata so svoite zakoni ne sankcionira diskriminacija, tuku naprotiv. I samiot Ustav, predmet na sega{nive "operacii", strogo odreduva deka site gra|ani na Makedonija se ramnopravni, bez razlika na rasa, nacionalnost ili vera. Zna~i, nema oficijalna i dr`avna diskriminacija. Ona {to postoi, tuka i nasekade, e privatna diskriminacija. Koga nekoj biznismen ne saka da vraboti nekogo, toa mo`e da se razbere kako diskriminacija, ako se doka`e deka toa go napravil zaradi rasni, verski ili nacionalni pobudi. Za `al, diskriminacija ima nasekade i toa e vo prirodata na ~ovekot. Niedna zemja ne mo`e da se pofali deka takva rabota nema. Borbata protiv diskriminacijata e dolg proces, na koj site treba da rabotime zaedno.

Teroristi~ki napadi, sekako, ne pridonesuvaat za toa, tuku naprotiv ja razgoruvaat nacionalnata omraza i gi uni{tuvaat site uspesi koi makotrpno se postignati. Zamislete kakov efekt bi se postignal koga nekoj kako Xaferi bi organiziral demonstracii za za~uvuvawe na Makedonija i bi go veel znameto so sonceto od Kutle{, bi ja ispeal makedonskata himna i bi izvikuval paroli za edinstvo na Makedoncite i Albancite vo odbranata na Makedonija. Namesto ova, eden pogled na albanskite demonstracii i sobiri, na sekoj Makedonec mu ja zamrznuva krvta vo `ilite, bidej}i sekoj gest zboruva za "Golema Albanija".

Mnogupati e re~eno deka Albancite vo Makedonija `iveat podobro od nivnite etni~ki sobra}a vo Kosovo ili Albanija. U{te eden dokaz za toa e i neodamne{niot napis na Dimitar Dimitrov, ambasadorot na R. Makedonija vo Rusija (i poznat kako ~ovek so bugarsko samo~uvstvo), koj veli deka Albancite tradiconalno emigrirale i se naseluvale vo Makedonija, a ne vo Kosovo ili Albanija, poka`uvaj}i so toa deka sepak Makedonija za niv pretstavuvala "dobro mesto za `iveewe". No, sega toa ne e dovolno i ete imavme vojna za promena na Ustavot, za Makedonija da stane "dr`ava na Makedonci, Albanci i nacionalnite malcinstva." Se razbira deka skoro nieden Makedonec ne se soglasuva so toa. Sepak, pregovorite i dogovorite }e prodol`at pod razni uceni, pritisoci i zakani za novi vojni. I {to so Ustavot?

Eve {to misli za toa g. Ivan To{evski, glaven pregovara~ vo ON za razlikite za imeto so Grcija, iskusen diplomat i ekspert za ~ovekovi prava. Gospodinot To{evski veruva deka na{iot Ustav e pogre{no postaven u{te od po~etokot. Eve izvadoci od negoviot najnov napis vo "Dnevnik".

"Makedonskiot Ustav, kako vo Preambulata, taka i vo izvr{niot del, ima odredbi {to se od etni~ko-kolektivisti~ki karakter i ovoj osnoven zakon na dr`avata ne ja naso~uva zemjata kon gra|ansko i demokratsko op{testvo. Vakov Ustav re~isi i da ne postoi vo svetot, a ne mo`e ni da se zamisli vo evroatlantskite zemji kon koi nie sakame da se upatime. Zna~i, napravena e golema gre{ka koga se donese ovoj Ustav. Ne e ednostavno da se objasni kako dojde do toa, odnosno dali se rabotelo za nedovolna stru~nost na avtorite ili za nesoodvetna politi~ka kultura na vode~kite partii vo Sobranieto. Ili za ne{to treto. Vtorata gre{ka e napravena vo izminative desetina godini koga vlasta, politi~kite partii, soodvetnite nau~ni i drugi institucii i po{irokata javnost ne dojdoa do soznanie za serioznite slabosti na Ustavot i ne se prezedoa nikakvi merki za nivno otstranuvawe. Naprotiv, u{te pove}e se zacvrsti uverenosta deka stanuva zbor za idealen gra|anski Ustav. I sega, koga od strana na etni~kite Albanci ni se slu~ija oru`eni barawa za promena na Ustavot i za nivno ozakonuvawe vo 'dr`avotvoren narod', kako da navleguvame vo tretata gre{ka. Imeno, sega na Ustavot se gleda kako na silna tvrdina, koja po sekoja cena mora da se brani. Voop{to ne se pomisluva deka do vakvoto nasilni~ko, a pred toa programsko, barawe na etni~kite Albanci proizleguva tokmu od navedenite golemi slabosti na na{iot Ustav. Dokolku makedonskiot Ustav be{e ~ist gra|anski dokument, do spomenatoto barawe voop{to nema{e da dojde, a mo`ebi nema{e da dojde ni do upotrebata na oru`je. Kaj nas te{ko se sfa}a deka dr`avite se isklu~ivo politi~ki zaednici sostaveni samo od ramnopravni gra|ani, a ne od etni~ki zaednici ili grupi. Narodot na dr`avata, kako nositel na suverenitetot, go so~inuvaat site nejzini gra|ani, bez ogled na nivnoto etni~ko ili versko poteklo. Dr`avotvornosta, zna~i, ne pripa|a na niedna etni~ka zaednica, mnozinska ili malcinska, tuku na celiot narod na dr`avata. Etni~kite ili verskite malcinstva vo dr`avata se sostaven del na narodot. Re~isi i da nema zemja vo svetot {to ne e pove}eetni~ka. Ako dr`avata, na primer, se vika Francija ili Turcija, Brazil ili Nigerija, vo ustavite postojat francuskiot ili turskiot, brazilskiot ili nigeriskiot narod, dodeka gra|anite se samo Francuzi ili Turci, Brazilci ili Nigerijci, bez ogled na etni~koto poteklo.

Vakviot gra|anski politi~ki pristap dovede i do politi~koto tolkuvawe na poimot "nacija", ne samo vo politikata, tuku i vo naukata. Dr`avata i nacijata se izedna~uvaat. Sekoja dr`ava e i nacija. Vpro~em, ne slu~ajno najgolemata svetska organizacija vo koja ~lenuvaat dr`avi se vika "Obedineti nacii". Izrazot "nacionalna dr`ava" go ozna~uva tokmu toa: deka toa e dr`ava na nacijata, odnosno na celiot narod na dr`avata, na site nejzini gra|ani. Vakvoto zna~ewe go ima vo golem broj ustavi vo svetot. Na primer, naslovot na Ustavot na Republika Argentina glasi: "Ustav na argentinskata nacija".

Vo na{iot Ustav, {to site go falime kako gra|anski, vsu{nost s# e naopaku. Dr`avata ne e politi~ka, tuku etni~ka zaednica ("nacionalna dr`ava na makedonskiot narod", odnosno etni~ka dr`ava na makedonskiot etnos). Edinstven takanare~en "dr`avotvoren" narod se etni~kite Makedonci. Drugite ("nedr`avotvorni") gra|ani se Albancite, Turcite, Romite, Vlasite i drugi. Zna~i, samo Makedoncite se nacija, a site drugi nacionalnosti. Namesto izrazot "makedonski narod" da se odnesuva na site gra|ani na Republika Makedonija. I zborot "nacionalno" vo Ustavot ima samo etni~ko zna~ewe itn. Se izmisli i, za `al, dlaboko se vkoreni idejata deka sekoja etni~ka zaednica, grupa ili narod ima pravo na svoja dr`ava. Izleguva deka denes vo svetot treba{e da ima nekolku iljadi dr`avi, bidej}i tolkav e brojot na etni~kite grupi. Gra|anskata, a ne etni~kata pripadnost, sekoga{ bila i mora da bide osnovniot kriterium na razvojot na dr`avata vo site op{testveni oblasti. Dokolku vo edna zemja, pred s# preku ustavniot zakon, se vospostavi etni~ka, grupna ili kolektivisti~ka, a ne individualna gra|anska demokratija, dr`avata se naso~uva kon sopstveno raspa|awe i postojano potpaluvawe na me|uetni~kite odnosi.

Takov negra|anski i, sekako, nedemokratski beleg sodr`i i idejata za voveduvawe i vtor "dr`avotvoren narod" vo Makedonija. Eden vakov model u{te pove}e bi go zajaknal etni~kiot karakter na Ustavot, a so nego i na dr`avata, u{te pove}e bi ja istaknal diskriminacijata, u{te pove}e bi go zabrzal procesot na raspa|awe, teritorijalno razgrani~uvawe, federalizacija i sli~no. A toa ne samo {to ne mo`e da bide vo interes na makedonskoto gra|anstvo, tuku nema da bide vo interes ni na mirot i stabilnosta na celiot region... Op{to zemeno, se postavuva pra{aweto za gra|anska ili etni~ka definicija na dr`avata. Re{enie bi trebalo da se najde preku pridavawe na pogolema va`nost na gra|anskata definicija na makedonskata dr`ava. De fakto, statusot na Albancite bi mo`el da se zajakne preku odredbata za "dr`ava na makedonskite gra|ani", namesto "nacionalna dr`ava na makedonskiot narod".

Makedonskata javnost, a pred s# politi~kite partii, nau~nata i druga inteligencija, treba kone~no da sfatat deka Makedonija mora da vlo`i maksimalni napori za da go naso~i natamo{niot razvoj vo pravec na gra|anska demokratija. Klu~na podloga za vakviot razvoj treba da bide nejziniot Ustav vo koj site etnokolektivisti~ki elementi treba da bidat pot~ineti na gra|anskite prava i slobodi, a ne obratno.

Sekako, toa ne e ni lesna ni ednostavna rabota. Kade i da odime, nie ostanuvame na Balkanot, kade {to s# u{te nadvladuva plemenskoto zaedni{tvo. Me|utoa, pretpostavuvam deka vo izminatava decenija, sepak ne{to nau~ivme za da go napravime vistinskiot ~ekor vo nasoka na otvoreno gra|ansko demokratsko op{testvo. [to pobrgu - toa podobro".