VERATA NA[A RISJANSKA

Isto~en Petok, Tomina Nedela i Upokoenie na Sveti Metodij Solunski

"RADUVAJ SE VODOSPASITELKE"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "O, Lav, ne o~ajuvaj, vodata {to ja bara{ e blizu do tebe i svrti se }e ja najde{ .... i zemi so svoite race od taa matna voda i isceli ja `edta na slepiot, i poma`i gi pomra~enite negovi o~i i vedna{ }e poznae{ koja sum ... "
  • Vo Bigorskiot manastir, ima i crkvi~e so sveta voda posvetena na "Isto~en Petok" i po liturgijata, mona{koto bratstvo pravi litija i dostojna po~it na Bogorodica.

Golemiot Bogorodi~en praznik "Isto~en Petok - Balaklija" od perspektiva na negovata izvorna smisla i zna~ewe, }e go opi{am spored Sinakserot od Nikifor Kalist Ksantoul. Vo Petokot na Svetlata Sedmica (ovaa god. na 7.4/20.4.), go praznuvame obnovuvaweto na hramot na Bogorodica, nare~en @ivonosen Isto~nik (Izvor) i se se}avame na natprirodnite ~uda {to se slu~ile i slu~uvaat vo hramot na Bogomajkata.

Hramot go osnoval carot Lav Veliki, koj se vikal Makel. Toj na toa mesto sretnal slep ~ovek, go fatil za raka, i stignale do izvorot Isto~nik. O`ednel slepiot i go zamolil Lav da go poprska so vodata. Lav go pobaral izvorot, no ne go na{ol, za{to bil obrasnet so drvja. Toga{ slu{nal glas odozgora: "O, Lav, ne o~ajuvaj, vodata {to ja bara{ e blizu do tebe i svrti se }e ja najde{ .... i zemi so svoite race od taa matna voda i isceli ja `edta na slepiot, i poma`i gi pomra~enite negovi o~i i vedna{ }e poznae{ koja sum ... ". Lav napravil kako {to mu ka`al glasot i slepiot vedna{ progledal. Lav po pretska`uvawe na Bogorodica, stanal car i go izgradil kaj izvorot prviot Hram, koj go ukrasil. Podocna, Justinijan Veliki, koj tamu se izle~il, go pro{iril i ukrasil Hramot. No, toj postradal od zemjotresi i toga{ car Vasilie Makedonski i negoviot sin Lav Mudri, go obnovile.

BALAKLIJA

Po pove}e godini, koga trebalo da padne ovoj Hram, se javila Majkata Bo`ja i go zadr`ala, s# dodeka ne izlegol siot narod od nego.

Vo Carigrad, vo mestoto Balaklija, po molitvite na Majkata na ^ovekoqubiviot Bog Isus Hristos, milostivata i dobroqubiva, ispolneta so neizmerna qubov Pre~ista Deva, koja e nade` i zakrila na bolnite, beznade`nite, i na onie {to doa|aat kaj Nea, ovaa sveta izvorska voda le~i razni i najte{ki bolesti, i se slu~uvaat bezbroj neobi~ni ~uda. "Izvoru Bogoblagodaten, podaj mi od neiste~nata tvoja voda na blagodetta, sekoga{ {to te~e, bidej}i si go rodila Slovoto nadsmislovno, ti se molam orosi me so blagodetta da Ti povikuvam, raduvaj se vodospasitelke" (Kondak). Toj den vo Hristovata crkva i manastiri se vr{i Bogoslu`ba i se pravi posebna sve~enost, na koja {to ima izvorska sveta voda. Vo Bigorskiot manastir, ima i crkvi~e so sveta voda posvetena na "Isto~en Petok" i po liturgijata, mona{koto bratstvo pravi litija i dostojna po~it na Bogorodica. Vo s. Raj~ica, vo crkvata "Sveti Velikoma~enik Georgij" ima freska na "Isto~en Petok", kade e naslikan i ~ovekot, koj voskresnal otkako go izmile so svetata voda. Nedelata po Voskresenieto Hristovo (22.4.) e nare~ena Tomina nedela. Toj e eden od 12-te Hristovi apostoli, besmrten svedok za Voskresenieto na Hristos i na Bo`jata Majka. Toj gi videl ranite od klincite na racete Hristovi, go doprel so prstot Hristovoto @ivotvorno rebro po Voskresenieto, se uveril deka Hristos voskresnal, poveruval i izvikal: "Gospod moj i Bog moj!" (Sveto evangelie po Jovana).

MAKEDONSKITE SINOVI

Koga svetite apostoli go otvorile grobot na Bo`jata Majka, za da &  se pokloni Sveti Apostol Toma, vo nego "Tie ne go najdoa teloto, tuku samo edna pla{tanica" so {to apostolite svedo~at deka Bogorodica, kako i Hristos, voskresnala na tretiot den i so teloto se voznela na neboto. Po naredba na carot Muzdij, Toma bil proboden so pet kopja od pette vojnici.

Me|u Hristovite vojnici i vistinski sinovi na makedonskiot narod se i Svetite Ramnoapostolni Kiril i Metodij, u~iteli koi ne dozvolija narodot da bide germaniziran i eleniziran, i so Bo`ja pomo{ stanaa pred Hristoviot prestol ve~ni braniteli na prosvetata, samobitnosta, kulturata i crkvata. Ovaa godina e 1116-godi{ninata od upokojuvaweto na Sveti Metodij. Na yidovite od manastirskata kelija na zatvorot vo Elvangen (Germanija), vo negova ~est vo 1996 godina se otkri spomen-plo~ata. Vo zatvorot bil okolu tri godini (870-873), izlo`en na najsurovi represii od germanskite episkopi za da se otka`e od svetata dejnost. No, toj mu ostana veren na Boga i na makedonskiot narod s# do napu{taweto na zemniot `ivot na 19.4.885 godina vo Velehrad, Velika Moravija.