SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

VISTINATA ZA GR^KIOT PRIDONES VO SVETSKATA CIVILIZACIJA

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Mnogu kulturni elementi koi se smetaat kako "gr~ki pridones vo svetskata civilizacija", voop{to ne bile gr~ki!
  • Nitu edno bo`estvo od gr~kata mitologija ne bilo gr~ko!

Mnozina gr~ki istori~ari i publi-cisti denes se zanimavaat so pi{uvawa statii i knigi vo koi na se negira postoeweto na makedonskata nacija, a kon Makedoncite se istura neviden {ovinizam, navredi i omalova`uvawa. Od druga strana, istite tie gr~ki istori~ari i publicisti nasekade ja falat i ja krevaat do nebesa "gr~kata kultura", idealiziraj}i ja istata do nerealni granici.

Nie ovde nema da pi{uvame navredi protiv gr~kiot narod, nitu pak }e ja omalova`uvame gr~kata kultura, tuku naprotiv iska`uvame javna po~it kon toj narod i kultura. Ovde samo }e potsetime na nekoi fakti koga e vo pra{awe avtenti~nosta na dobar del od "starata gr~ka kultura" so koja dene{nite Grci se gordeat.

Pa, da po~neme najprvo so kulturata. Nasproti tvrdewata na gr~kite istori~ari, publicisti i propagandisti, kako i na i nivnite privrzanici vo svetot, fakt e deka ogromen del od taa "stara gr~ka kultura" voop{to ne bil gr~ki. ]e go ilustrirame ova so nekolku primeri.

Site znaeme deka edna od najstarite civilizacii vo Evropa e kritskata (mikenskata) civilizacija, koja svojot zenit go dostignala vo vtoriot milenium pred Hrista. Mnozina neupateni vo svetot mislat deka taa kultura bila "gr~ka". Lesnata prifatlivost na vakviot stav od strana na neupatenite se dol`i i na faktot {to Krit denes se nao|a vo granicite na gr~kata dr`ava (iako za prv pat ovoj ostrov vlegol vo granicite na Grcija duri vo 1913 godina); tamo{noto naselenie denes se deklarira kako gr~ko, pa spored toa, avtomatski, i istorijata na ovoj ostrov im se pripi{uva na Grcite. No, toa voop{to ne e to~no. Najmalku {to mo`e da se ka`e e deka vistinskite tvorci na kritskata civilizacija s# u{te ne se jasno definirani vo smisla na svojata etni~ka pripadnost i kultura. Seriozni nau~nici vo svetot smetaat deka kritskata kultura nema re~isi nikakvi dopirni to~ki so gr~kata i ova denes e prifateno vo mnogu svetski poznati izdanija. Kako ilustracija }e navedeme izvadok od izdanieto "Istorija na svetot" od profesorite ^ester Wu i ^arls Filip, kade vo vrska so karakterot na kritskata kultura pi{uva:

"Umetnosta na Krit izrazeno se razlikuva od onaa vo podocne`na Grcija ... Postojat i drugi dokazi koi poka`uvaat deka Kritjanite ne bile Grci. Iako kiritskite natpisi ne se de{ifrirani, ima mnogu pri~ini da se veruva deka jazikot im bil mnogu porazli~en od onoj na Grcite". ("A World History", by Chester W. New, professor of History, McMaster University and Charles E. Phillips, professor of Education, University of Toronto, Canada, 1953, c. 57 and 58).

Vo minatite tekstovi ve}e imame navedeno podatoci za mo`nata vrska na stariot narod Pelazgi so ovaa kultura i za nivnata mo`na etni~ka povrzanost so "Slovenite".

"STAROGR^KA MITOLOGIJA"

Da ja spomneme i t.n. "starogr~ka mitologija". Mnozina vo svetot denes smetaat deka bogovite: Zevs, Atina, Posejdon, Apolon, Artemida i drugi se del od "starogr~kata mitologija". Me|utoa, toa voop{to ne e to~no! Nitu eden od ovie od bogovi ne bil "gr~ki"! Sekoj {to saka podetalno da ja prou~uva "starogr~kata mitologija" }e dojde do soznanie deka mnogu nejzini elementi bile prezemeni od postarite kulturi.

Vo minatoto (18 vek) se smetalo deka starata gr~ka religija, t.e. mitologija bila avtohtona gr~ka, no toga{ bile obelodeneti podatoci deka Grcite svojata religija vo golema mera ja prezele od drugi postari narodi. Za ova denes se znae vo celata seriozna svetskata javnost. Samo za ilustracija, }e prilo`ime citat od op{tata Grolier CD-enciklopedija (CD Grolier electronic publishing, inc. Mindscape, Inc. 1995, Novato, CA 94945), kade za najgolemiot broj elementi od gr~kata religija i mitologija sosema jasno se tvrdi deka se pozajmeni od drugi razli~ni kulturi. Vo vrska so ova, vo poglavieto "Mitologija", vo podnaslovot "Gr~ka mitologija" ~itame:

"Gr~kata mitologija sodr`i mitolo{ki elementi od razli~ni kulturi i istorii".

No, {to e toa {to e pozajmeno od ostanatite religii? Odgovorot glasi: pove}eto od gr~kite bo`estva voop{to ne se gr~ki. Duri ni Zevs ne e nikakvo gr~ko bo`estvo. Deka ova ne se prazni zborovi, povtorno }e ja povikame na pomo{ renomiranata CD-enciklopedija, kade vo prodol`enieto na istiot naslov, pi{uva:

"Indoevropskiot kulturen element vo ovaa mitologija e pretstaven preku bogot Zevs... Zevs e najglavnoto bo`estvo vo gr~kata mitologija. Toj ima ~isto indoevropsko poteklo i pretstavuva bo`estvo, povrzano so simbolot na neboto i nebesnite fenomeni".

Zna~i, gledame deka ni tolku poznatiot "gr~ki bog" Zevs, voop{to ne e gr~ki. Ili poto~no, kolku e gr~ki, tolku e i makedonski, i tolku im pripa|a na site narodi {to go slavele vo toa vreme. Isto e i so bogot Posejdon. Vo vrska so nego, na istoto mesto, ~itame:

"Posejdon pretstavuva originalno indoevropsko bo`estvo i toj e postar brat na Zevs".

Za "gr~kiot Apolon", pak veruvam deka malkumina znaat deka se smeta deka pretstavuva azisko bo`estvo, uvezeno od Sibir, kade opstojuvalo povrzano so aziskite plemenski {amanski kultovi. Eve {to pi{uva vo ovaa enciklopedija za ova "gr~ko" bo`estvo:

"Apolon poteknuva od Sibir i se smeta deka silata na negoviot kult poteknuva od plemenskiot {amanizam na toj prostor, a ne od kultot na Dionis vo Delfi".

No, do kolku se najde nekoj da gi ospori citatite od ovaa svetski poznata CD-enciklopedija kako subjektivni, toga{ da ka`eme deka poglavieto, od koe, gi prezedovme ovie citati, e napi{ano vrz osnova na nau~nite trudovi na svetski poznati nau~nici od oblasta na gr~kata mitologija. ]e navedeme spisok na del od avtorite i nivnite dela, koi slu`ele kako osnova za pi{uvaweto na ovoj tekst. Nekoi od niv se: Dodds, E.R., The Greeks and the Irrational (1957); Edmunds, Lowell, ed., Approaches to Greek Mythology (1989); Graves, Robert, Greek Myths, 2 vols.(1955);Grimal, Pierre, Concise Dictionary of Classical Mythology (1990); Guerber, Helene A., The Myths of Greece and Rome (1990); Guthrie, W.K.C.,The Greeks and Their Gods (1949); Harrison, Jane E., Prolegomena to the Study of Greek Religion (1922; repr. 1991); Kirk, G. S., The Nature of the Greek Myths (1975); Lefkowitz, Mary R., Women in Greek Mythology (1986; repr. 1990); Mylonas, G. E., Eleusis and the Eleusinian Mysteries (1961); Nilsson, M. P., A History of Greek Religion, 2d ed. (1949), and The Mycenaean Origins of Greek Mythology (1931; Eng. trans., 1972) i drugi.

Normalno deka citatite od Grolier enciklopedijata pretstavuvaat samo edna od mnogubrojnite ilustracii za prifatenosta na vistinata vo svetot okolu potekloto na t.n. "starogr~ka mitologija".

I Tatkoto na istorijata Herodot (Herodotus) pi{uva deka pove}eto gr~ki bo`estva voop{to ne bile gr~ki. Vo vrska so potekloto na "gr~kite" bo`estva Herodot pi{uva:

"Nekoi od ovie bogovi (so isklu~ok na Neptun) veruvam deka Grcite gi prezedoa od Pelazgite. Za Neptun, pak, tie doznaa od Libijcite, koi otsekoga{ go slavea". (The History of Herodotus, by Herodotus; translated by George Rawlinson).

Dokolku go prifatime tvrdeweto na Herodot deka ovie bogovi Grcite gi prezele od Pelazgite, pred nas se otvoraat novi interesni horizonti, posebno ako se zemaat predvid teoriite na nekoi seriozni ruski nau~nici, koi tvrdat deka Pelazgite bile predci na Slovenite, za {to ve}e imame pi{uvano.

FLAVIJ GI KRITIKUVA GR^KITE ISTORI^ARI

Da spomneme i nekoi drugi segmenti od t.n. "starogr~ka kultura", koi voop{to ne bile gr~ki, tuku poteknuvale od kulturite na drugi narodi. Vpro~em, ova bilo poznato u{te vo drevninata. Taka, na primer, najpoznatiot dreven evrejski istori~ar Josif Flavij, vo svojata kniga "Josif Flavij protiv Apion" ("Flavius Josephus against Apion"), napi{ana u{te vo 1 vek po Hrista, zapi{al deka mnogu segmenti od gr~kata kultura, bile prezemeni od Fenikijcite i od Egipjanite. Flavij pi{uva deka Fenikijcite i Egipjanite ne se falele so svoite dostignuvawa, dodeka kaj Grcite sekoga{ se noa|al po nekoj sposoben, koj vakvite segmenti gi pretstavuval kako "gr~ki" i gi falel Grcite i nivnata kultura. Kako eden od najzna~ajnite kulturni segmenti {to Grcite go prezele od Fenikijcite, Flavij pi{uva deka e gr~koto pismo (vpro~em ova denes e dobro poznat fakt, iako e poznato deka i vo Makedonija neodamna se pronajdeni bukvi, za koi se smeta deka se i postari od fenikiskite).

Ponatamu Flavij potsetuva deka Tales od Milet i Pitagora svoite u~ewa gi prezele od Egipjanite. ("Flavius Josephus against Apion" 1, 2).

Vo prodol`enie na svojata kniga Flavij gi kritikuva starogr~kite istori~ari, obvinuvaj}i gi deka pi{uvale po nara~ka na svoite gospodari; deka iznesuvale neto~ni i kontradiktorni podatoci i deka se napa|ale eden so drug i seto toa go pravele bez nikakov sram. Flavij ova argumentirano go dokumentira.

Koga sme kaj kulturnite segmenti {to Grcite gi prezele od preostanatite narodi, da go spomneme i podatokot deka takov e slu~ajot i so muzi~kata skala, koja Grcite ja prezele od Frigijcite (Plin. N.H.VII, 197, Diod. II, 58, Plutarh: "De mus." 18). Od Frigijcite Grcite go prezele i trkaloto. Da potsetime deka Frigijcite (dodeka `iveele na Balkanot pod imeto Brigijci), igrale dominatna uloga vo etnogenezata na drevnite Makedonci.

Vakov e slu~ajot i so udelot na Grcite vo hristijanstvoto i drugite bibliski nastani. Ogromen del od toj udel vsu{nost im pripa|a na Makedoncite, zatoa {to tokmu Makedoncite (a ne Grcite) vladeele so vekovi nad Svetata zemja i tokmu Makedoncite pretstavuvale zna~itelna populacija vo ovie kraevi, za {to ve}e imame pi{uvano.

Postojat u{te mnogu pridobivki i vo drugi oblasti, koi denes im se pripi{uvaat na starite Grci, iako voop{to ne bile gr~ki.

Ovde }e spomneme u{te edna manipulacija koga se pi{uva za drevnite Grci. Mnozina istori~ari i drugi publicisti ~estopati go koristat terminot "drevna (anti~ka) Grcija", koga pi{uvaat za istorijata na drevnite Grci. No, vakviot termin e celosno pogre{en i istiot pretstavuva u{te edna manipulacija so javnosta. Se znae deka nikoga{ vo istorijata ne postoela takva dr`ava, tuku s# {to postoelo na teritorijata na dene{na Grcija bile nekolku mali gradovi - dr`avi, koi tu vojuvale pome|u sebe, tu bile vo nekakvi labavi sojuzi.

(Prodol`uva)