PEEWETO MI E DAR OD BOGA

Neodamna Suzana Spasovska go promovira{e noviot album "Bomba", no tokmu patriotskata pesna "Gordo Makedonijo" }e bide del od mozaikot na makedonskoto postoewe.

Novoto CD i kaseta na Suzana Spasovska, "Bomba", e vo izdanie na "Senator" od Bitola, no i dosega taa ima sorabotuvano so ovaa producentska ku}a vo koja se snimeni skoro site nejzini kaseti. Kasetata i CD-to so naslov "Bomba" sodr`i 11 pesni od koi {est se so qubovna tematika, veseli pesni, nameneti za pomladiot del od publikata, dodeka drugite pet so patriotska tematika me|u koi se i pesnite "Gordo Makedonijo" i "Zemjo moja".

Pesnata "Zemjo moja", koja e izvedena u{te vo 1988 godina na festivalot "Goce fest", i den-denes predizvikuva golem interes kaj publikata. Tokmu poradi faktot deka s# u{te makedonskiot narod ja saka, se potrudiv da napravam obrabotka, taka {to sega se najde i na novata kaseta i CD, veli Spasovska. Patriotskata pesna "Gordo Makedonijo", ~ij tekst i muzika se moi, nastana vo onoj moment koga se zamisliv zo{to sekoga{ nie se pra{uvame {to ni dala nam Makedonija, a mnogu retko se pra{uvame {to nie sme & dale nejze. Ovaa pesna e ispolnuvawe na mojata `elba da & podaram ne{to na mojata zemja Makedonija, no ne samo nejze, tuku i na mojot narod koj se nao|a nasekade vo svetot. Be{e podgotvuvano da se napravi video-zapis za pesnata "Bomba", me|utoa poradi momentot koj go `iveeme, poradi seto ona {to se slu~uva okolu nas, dojdov do ideja deka e mnogu podobro da se napravi video-zapis na pesna kako {to e "Gordo Makedonijo".

Za razlika od dene{nive spotovi, ovoj e mnogu poinakov. Vo ovoj spot najva`na e prikaznata, spojot na modernoto i tradicijata, religijata. Pravej}i go ovoj spot Suzana Spasovska se nadeva deka }e bide samo barem edno kam~e od mozaikot na makedonskoto postoewe. Ednostavno, celta na ovoj spot i ovaa pesna e idnite generacii da se potsetat deka Makedonija ima svoja tradicija, deka taa tradicija treba od koleno na koleno da se prenesuva i da se so~uva. A crvenoto jajce {to provejuva niz spotot, osven toa {to e simbol na na{iot golem verski praznik Veligden, ozna~uva i prenesuvawe na tradicijata, neguvawe na korenite, na religijata. Pesnata nosi so sebe i edna poraka do makedonskiot narod, a toa e da ne go zaboravime ona {to n# pravi Makedonci. Spored Spasovska, ovaa pesna ne nastana li~no od nea, tuku od du{ata na makedonskiot narod.

Na poleto na narodnata muzika Suzana Spasovska e na samiot vrv ve}e 16 godini.

Navistina vlo`iv mnogu trud koj povlekuva i mnogu odrekuvawa za da dojdam do ona {to sega zna~i imeto Suzana Spasovska, veli makedonskata folk-yvezda. U{te mnogu odamna im se voshituvav na makedonskite narodni izvorni pesni koi govorat za istorijata i za minatoto na eden narod. So pesnata se dru`ev u{te vo vremeto koga bev u~eni~ka. U~estvuvav vo u~ili{niot hor na razni priredbi. Potoa stanav ~len na grupata "Sirma". Voedno sakam da izrazam blagodarnost do Zapro Zaprov koj mi ja ka`a tehnikata na peeweto i me nau~i na disciplina vo ovaa sfera na rabotewe.

So nastapot na "Valandovo" vo 1988 godina zapo~nuva i nejzinata solisti~ka kariera. Toga{ nema dobieno nikakva nagrada, no nejzinata pesna "Vo stariot kraj" ili kako {to mnogumina ja znaeja kako "Vodime vo raj" stana vistinski hit nadvor od Makedonija. No, bidej}i poseduva talent, gradeweto na karierata kako uspe{na peja~ka po~na da odi vo nagorna linija.

Vo toa vreme ja snimiv i mojata prva kaseta, a po nea sledea i mnogu drugi od koi }e ja izdvojam kasetata so stari izvorni makedonski pesni naslovena kako "Makedonski biseri" koja i den-denes premnogu se bara i se slu{a, a be{e snimena vo 1994 godina, veli Spasovska. Sekoga{ mnogu vnimatelno gi odbirav pesnite koi ve}e se nao|aat na moite kaseti i onie koi vo idnina bi trebalo da se snimat, taka {to ne bi mo`ela da izdvojam koja od niv mi e najdraga pesna, kaseta ili koja od niv ne ja sakam. Osven toa {to gi sakam i gi peam patriotskite pesni i osven toa {to mi ja rastreperuvaat du{ata, smetam i deka mi le`at takvi pesni. Duri i mnogumina me pra{uvaat zo{to peam drugi pesni, koga mojot glas e sozdaden za patriotskite.

Dokolku bi se vratila na po~etokot na nejzinata kariera, Suzana smeta deka e te{ko da se navleze vo svetot na folk-estradata, me|utoa gledaj}i sega nanazad, sepak & izgleda lesno.

Gospod mi ja dal ovaa rabota, ne sum slu~aen minuva~. Dokolku ste nadareni, dokolku sakate da rabotite i so qubov peete, mislam deka e lesno da se dojde do vrvot na popularnosta, veli Suzana. Jas se raduvam na pesnite, se raduvam na snimawata i koga sum anga`irana, se raduvam i koga sum me|u na{ite iselenici koi sekoga{ so toplina i radost me pre~ekuvale.

Spored Spasovska, i pokraj vlo`eniot napor i trud da se dojde do vrvot na popularnosta, prekrasno e ~uvstvoto da se bide folk-yvezda.

Ubavo e lu|eto da ve prepoznavaat, ubavo e koga tie sakaat i da porazgovaraat so vas, dodava Suzana. Vo tekot na ovie 16 godini nastapuvav i na brojni festivali po~nuvaj}i od "Valandovo", "Cvetnici", od koi imam dobieno brojni nagradi, no najgolema nagrada mi e nagradata od publikata, od `elbata na lu|eto koi s# u{te sakaat da me vidat i slu{nat. Tokmu toa me pravi sre}na i tokmu toa me inspirira, mi dava elan da ispeam i da sozdadam u{te mnogu pesni za narodot.

Site nagradi koi se staveni vo nekoe }o{e od nejziniot dom se potvrda deka tie zaslu`eno se dobieni. Kupenata nagrada za nea ne postoi, toa ne e nagrada, takvata nagrada nejze ne & nosi radost.

Dene{nive festivali smetam deka se premnogu i zatoa me nema na niv, iako mi se ponudeni prekrasni pesni za koi navistina mi e `al {to nema da gi otpeam. Smetam deka treba izveduva~kite prava da se za{tituvaat i da se ima pogolem po~it kon samite interpretatori koi dale ne{to vo svetot na narodnata muzika. No, isto taka smetam deka na festivalite treba da nastapuvaat peja~i na koi tokmu tamu im e momentot da se doka`uvaat na folk-scenata. Sigurna sum deka kvalitet ima pomalku vo sporedba so nekolkute godini nanazad, a kvantitetot e ogromen. Sepak, se nadevam deka ona {to e kvalitet, ona {to e vredno, }e se izbori i }e uspee. Postojat pre~ki so koi i jas sum se soo~ila, no dokolku se ima talent, ambicioznost i `elba, mo`e da se uspee, objasnuva Spasovska.