OBRAZOVANIE

Diskriminacija na "akademsko" nivo

U[TE EDNA TULA VO UNIVERZITETSKIOT YID

Pi{uva: Anita DIMOVA

  • Na bitolskiot Univerzitet novite studenti }e se zapi{uvaat bez polagawe priemni ispiti i so pla}awe linearna {kolarina vo visina do 500 germanski marki za sekoja akademska godina
  • Upisite na skopskiot Univerzitet }e se odvivaat spored lanskite re{enija za priemnite ispiti so dr`avnata besplatna kvota i so participacija ograni~ena od 1.500 do 1.900 germanski marki
  • Zarem univerzitetskata avtonomija i lakomosta na skopskite profesori e pova`na od "plitkiot xeb" na roditelite!?

Pokraj bezbednosnata sostojba vo na{ata dr`ava, vo poslednive dva meseca po svojata aktuelnost ne zaostanuvaat i prepukuvawata na relacija Ministerstvo za obrazovanie - Rektorat - studenti, a od neodamna nizata se pro{iri i so Unijata na sredno{kolcite i nivnite roditeli koi se ~ini izlegoa najzasegnatata strana od konfliktot. Pri~ina za toa e {to Vladata gi odobri predlo`enite konkursi na dvata dr`avni univerziteta, koi go pretstavuvaat najgolemiot presedan {to e napraven dosega vo obrazovanieto vo Makedonija.

Na bitolskiot Univerzitet novite studenti }e se zapi{uvaat bez polagawe priemni ispiti i so pla}awe linearna {kolarina vo visina do 500 germanski marki za sekoja akademska godina, dodeka pak upisite na skopskiot Univerzitet }e se odvivaat spored lanskite re{enija za priemnite ispiti, so dr`avnata besplatna kvota i so participacija ograni~ena od 1.500 do 1.900 germanski marki.

EKSPERIMENTI

Spored dosega{noto iskustvo, vo makedonskata obrazovna politika se isprobuvale mnogu eksperimenti vrz u~enicite, no vakvoto prekr{uvawe na site me|unarodni normi be{e poslednata kapka koja "ja preli ~a{ata kaj roditelite" i tie re{ija javno da go iska`at svojot revolt kon na{iot visokoobrazoven sistem.

Roditelite od Inicijativniot odbor za ukinuvawe na priemnite ispiti za upis na fakultetite najavija deka }e go tu`at skopskiot Univerzitet poradi toa {to so svoite upisni pravila gi diskriminira studentite vo kvoti. Odborot veli deka e naru{eno ustavno garantiranoto pravo na ednakov pristap vo obrazovanieto i najavi deka }e pobara sudska razvrska vedna{ po objavuvaweto na konkursot za upis na fakultetite na skopskiot Univerzitet.

Se oglasi i Unijata na sredno{kolcite od kade e upateno i otvoreno pismo do rektorot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", vo koe se bara rektorot da se zalo`i za ukinuvawe na priemnite ispiti na skopskite fakulteti i za voveduvawe linearna {kolarina od najmnogu 300 germanski marki. Vo sprotivno, }e ja pobaraat negovata ostavka so protest pred Rektoratot i pred Ministerstvoto za obrazovanie.

Isto taka, se najavuva i bojkot na fakultetite na skopskiot Univerzitet na upisite {to sleduvaat i prefrluvawe na sredno{kolcite na bitolskiot Univerzitet.

Za ovoj problem se oglasija so svoj stav i nekoi profesori od skopskite fakulteti koi velat deka dr`avata ne e podgotvena da zapi{uva studenti bez priemni ispiti, zatoa {to ne e vo sostojba da im garantira vrabotuvawe na prekubrojnite visokoobrazovani kadri koi pritoa }e se javat. Nebare sega nema ogromen broj nevraboteni!

BONAPARTA

I dodeka idnite studenti maka ma~at da se izborat za kakva-takva ednakvost vo studiraweto, univerzitetskite profesori na ~elo so rektorot, vodat vojna so ministerot Novkovski. Senatot na skopskiot Univerzitet go obvinuva ministerot deka gi prezel ingerenciite na Ustavniot sud i deka vr{i ustavno tolkuvawe na zakonite. Negovoto tvrdewe deka Zakonot za visoko obrazovanie e mentalna gimnastika, napravena pod pritisok, zna~i omalova`uvawe na Vladata, bidej}i taa go predlo`ila, velat tie. Odnesuvaweto na ministerot vo stilot na Bonaparta, ignoriraj}i gi najvisokite organi na Univerzitetot, Univerzitetskiot senat i Univerzitetskata uprava, gi iritira do toj stepen profesorite, {to slu~ajot dobi sudska razvrska.

Sepak, izvesno e deka profesorite se najzasegnati od ona {to "gi udri" po xebot. Od odbivaweto na Novkovski da se formira famozniot fond za visoko obrazovanie, {to vo golema merka gi ograni~uva fakultetite pri raspredelbata na materijalnite sredstva, a koi dosega ne pretstavuvaa nikakov problem i te~ea vo izobilstvo.

Posledica od ovie raspravii e docneweto na raspi{uvaweto na konkursot za upis na studenti vo u~ebnata 2001/2002 godina, {to e nevideno dosega.

Diskriminacija vo visokoto obrazovanie postoe{e i dosega - so upisot so i bez participacija i so upisot na kandidatite od malcinstvata so pomalku bodovi. Diskriminacijata sega se nadgraduva so toa {to studentite na skopskiot Univerzitet }e pla}aat od 1.500 do 1.900, a na bitolskiot samo 500 germanski marki.

Zarem univerzitetskata avtonomija i lakomosta na skopskite profesori e pova`na od "plitkiot xeb" na roditelite!?