DESET GODINI TESTIRAWE ZA ^LENSTVO

Ovoj kompleksen pravnoobvrzuva~ki akt na politi~ki plan }e ja stavi Republika Makedonija vo redot na potencijalnite ~lenki na EU, a na ekonomski plan so Spogodbata se otvora vratata na eden od najgolemite i finansiski eden od najmo}nite pazari na svetot. Vo prisustvo na evrokomesarot Kris Paten, visokiot pretstavnik na EU, Havier Solana i mnogu drugi, potpis na dokumentot stavija premierot Georgievski i aktuelniot pretsedava~ na EU i minister za nadvore{ni raboti na [vedska, Ana Lind. Ona {to be{e od osobena va`nost pri potpi{uvaweto na Spogodbata e toa {to vo Luksemburg prisustvuvaa i liderite na pove}eto poziciski i opoziciski partii vo Republika Makedonija, kako i pretstavnici na nacionalnite malcinstva.

Integriraweto na Republika Makedonija vo EU pretstavuva jasno i nedvosmisleno izrazen strate{ki interes i prioritetna cel vo politikata na Vladata na Republika Makedonija. Vsu{nost, u{te od samoto osamostojuvawe celta na RM be{e vleguvaweto vo po{irokoto evropsko semejstvo. Za da ja ostvari svojata cel, taa pomina mnogu te`ok i makotrpen pat prosleden so neizvesnosti. Samo za potsetuvawe, pregovorite za SSA se realiziraa vo zna~itelno kus period april - noemvri 2000 godina niz tri rundi na glavni pregovori i pet sredbi na ekspertsko nivo, odnosno tehni~ki pregovori. Spogodbata za stabilizacija i asocijacija be{e parafirana na Samitot vo Zagreb na 24 noemvri 2000 godina.

Osoben akcent vo Spogodbata e staven na regionalnata sorabotka {to podrazbira regionalno dejstvuvawe vo nasoka na mirot, stabilnosta i dobrososedskite odnosi.

Pokonkretni celi na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija se da se pribli`i regionot poblisku do celosna integracija vo strukturite na EU, da se poddr`i konsolidacijata na demokratijata, vladeeweto na pravoto, ekonomskiot razvoj, da se vospostavi formalizirana ramka za politi~ki dijalog na bilateralno i regionalno nivo, da se promoviraat ekonomskite odnosi, da se obezbedi osnova za sorabotka vo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti, da se obezbedi osnova za ekonomska, socijalna, gra|anska, obrazovna, nau~na, tehnolo{ka, energetska, kulturna sorabotka i sorabotka vo `ivotnata sredina poddr`ana so programi za pomo{ vo aproksimacija na zakonodavstvoto so ona na EU.

Spogodbata za stabilizacija i asocijacija se sostoi od Preambula, Tekst na spogodba (128 odredbi vo 10 glavi), Aneksi -7, Protokoli-5, Zaedni~ki i unilateralni izjavi.

Preambulata na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija gi definira zaemnite nameri na Republika Makedonija i Evropskata zaednica i nejzinite zemji -~lenki kako i osnovata vrz koja tie se dogovaraat, imaj}i gi predvid aktite i povelbite na Me|unarodnata zaednica vo oddelni oblasti vo ramkite na Procesot za stabilizacija i asocijacija.

Preambulata gi sodr`i opredelbite na dogovornite strani za zajaknuvawe i pro{iruvawe na vospostavenite odnosi i vospostavuvawe na bliska i trajna vrska vrz osnova na reciprocitet i zaemen interes, politi~ka ekonomska i institucionalna stabilizacija, zgolemuvawe na ekonomskite i politi~kite slobodi, po~ituvawe na ~ovekovite prava i pravnata dr`ava, kako i pravata na nacionalnite malcinstva.

Vo ramkite na Preambulata e i "evolutivnata klauzula" so koja se povikuva na podgotvenosta na EU da ja integrira Republika Makedonija vo najgolema mo`na merka na politi~kite i ekonomskite tekovi na Evropa i se definira nejziniot status kako potencijalen kandidat za ~lenstvo vo EU, vrz osnova na Dogovorot za EU i ispolnuvawe na kriteriumite definirani od strana na Evropskiot Sovet vo juni 1993 godina.

So del od Spogodbata se regulira trgovskata sorabotka i se obezbeduva celosen liberalen pristap za stokite od Republika Makedonija na pazarite na Unijata, bez vremensko ograni~uvawe. Preku ovoj asimetri~en pristap treba na krajot od tranzicioniot period (10 godini) da se vospostavi zona na slobodna trgovija me|u RM i EU.

Edna od prioritetnite i najobemni obvrski koi se prezemaat so Spogodbata, i toa vedna{ po potpi{uvaweto, e usoglasuvaweto na na{eto zakonodavstvo so ona na EU. Stanuva zbor za ogromen obem na regulativi, direktivi, odluki i preporaki koi postepeno }e treba da se vgradat vo na{eto zakonodavstvo.

Republika Makedonija }e treba da se bori protiv perewe pari, protiv kriminalot i {vercot.

Potpolna asocijacija se predviduva da se postigne vo rok od deset godini. Periodot e podelen vo dve fazi od po pet godini. Po ~etiri godini od stapuvaweto vo sila na Spogodbata, Sovetot za stabilizacija i asocijacija }e go oceni postignatiot napredok i }e odlu~i za zapo~nuvawe, kako i vremetraewe na vtorata faza. Sovetot ima pravo da donese odluka po svoja procena dali }e mineme na vtorata faza ili toj period }e se skrati.

Iako Republika Makedonija ja potpi{a Spogodbata, sepak ne e kristalno jasno kakov e nejziniot status vo ili so EU. Dali taa e pridru`na ~lenka na EU ili asocijativna. Ministerot za nadvore{ni raboti, Sr|an Kerim, vo eden od na{ite mediumi potencira{e deka dobivame status na pridru`na ~lenka, no i doobjasni deka asocijacija na makedonski ne zna~i ni{to i oti asocijacija mo`e da bide i zdru`enie na p~elarite. [to ako po izminuvaweto na rokot, Republika Makedonija ne gi ispolni barawata od EU?

Vladata na RM go podgotvuva Akcioniot plan za implementacija na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija koj se o~ekuva prvpat da se prezentira na pretstojniot ~etvrti sostanok na Sovetot za sorabotka pome|u RM i EU na 16 maj 2001 godina vo Brisel.

Kako i da e, ni pretstoi dolg i naporen period. S# zavisi od nas.