"O^E, KOGA BI SAKAL DA ME ODMINE OVAA ^A[A!"

Vo Veliki ^etvrtok, Hristos gi povikal svoite u~enici na posledna t.n. Tajna ve~era. Im otkril deka eden od niv }e go predade. Toga{ ja vostanovil tajnata na Svetata pri~est. Zel leb, go blagoslovil, go prekr{il, im dal na u~enicite: "Zemete, jadete, toa e Moeto telo, koe se prekr{uva za vas, zaradi prostuvawe na grevovite". Zel ~a{a so vino, zablagodaril i im rekol: "Pijte od nea, site, toa e Mojata krv na Noviot zavet, koja se proliva za mnozina, za prostuvawe na grevovite" (Sv. ev. Matej). Ispeale blagodarstvena pesna i zaminale vo Getsimanskata Gradina, kade Isus, so prekloneti kolena i kapki pot na ~eloto, kako kapki krv, se molel usrdno: "O~e, koga bi sakal da me odmine ovaa ~a{a! No, neka ne bide Mojata volja, tuku Tvojata" (Sv. ev. Luka).

Odedna{ se pojavile mnogu lu|e, so no`evi, so kolovi vo race. Najnapred odel predavnikot Juda, koj se pribli`il do Isusa, i go celival (zaradi znakot): "Kogo }e go celivam, On e!" Go odnele vo domot na prvosve{tenikot. Go vovele vo Sinedrionot na ispituvawe, a potoa pred Pilata koj glasno izvikal: "Ovoj ^ovek... ne napravil ni{to {to bi zaslu`ilo smrt". No, narodot silno vikal: "Raspni go, raspni!" Zatvorenikot za ubistvo bil osloboden, a Hristos od zavist, osuden na smrt. Rimskite vojnici, vo pretorijata, go tepale Isusa, go udirale po obrazite, go hulele, mu se potsmevale, mu oblekle bagrenica, splele trnov venec i mu go stavile na glavata. So te`ok drven Krst na ramoto, ~ekorel Hristos po patot na Golgota, a po nego mnogu narod. Vo presret Mu pritr~uva Bogorodica, se gledaat o~i vo o~i so bolka, go fa}a za desnata raka, a svoeto ramo go stava pod Krstot, kako da saka seta te`ina, seta du{evna i telesna bolka od krvavite rani, nea da &  se prenesat, taa da strada namesto Toj. Na mestoto ^erepnica, satanski sluga, so golem ~ekan vo race, udira po ogromnite klinci, koi gi zabiva vo mesoto na Hrista i go prikovuva po racete i nozete na Krstot. Sveta Deva Marija stoi zad svojot sakan sin Edinec i sekoj udar od ~ekanot, udira vo maj~inoto raneto srce, koe duhovno krvavi zaedno so Nego. Go raspnale na Krst me|u dvajca zlostornici. Pod Krstot stoele i pla~ele Majka Mu i verniot u~enik Sveti Jovan Bogoslov. Od daleku gledale Marija Magdalena i Marija, majkata na Jakov i Josif i majkata na Zavedeevite sinovi.

Okolu {estiot, pa s# do devettiot ~as nastanalo mrak po celata zemja. Sonceto potemnelo, a Isus okolu deveettiot ~as izvikal glasno: "O~e, vo Tvoi race go predavam Svojot Duh!" Toga{ zemjata se zatresela, karpi padnale, upokoeni svetii voskresnale.

Nabo`niot Josif od Arimateja, go obvitkal Hrista vo Pla{tanica i go polo`il vo nov grob, izdlaben vo karpa, a vo prisustvo na Marija Magdalena i Marija Josieva. Vo nedela `enite-mironosici, zele mirisi da go pomazat Isusa. No, kamenot od vratata na grobot bil ottrgnat i angelot gi izvestil deka Hristos Voskresna. Voskresnatiot Hristos &  se javil na Marija Magdalina, pa na svoite u~enici i na mnogu lu|e, a potoa se Voznel na neboto. So svoeto raspnato telo i nevina krv, dal otkup za site gre{ni lu|e od sozdavaweto na svetot, a za spasenie na svetot. Hristos napravi smrtta da umre. Se razbira, ne be{e mo`no Gospodarot na @ivotot da bide dr`en vo smrtta. Voskresna od mrtvite vo tretiot den i so toa go Voskresna i celiot svet. Umre i Voskresna za da gi napravi lu|eto od svetot sinovi na Voskresenieto, Sinovi Bo`ji. Ovaa godina Veligden se slavi na 15-ti, 16-ti i 17-ti april.