Sudbinata na Makedonija e sega sosema vo Va{i race. Po pobedata nad teroristite sakate da otpo~nuvate dijalog so niv.

Mnogu dobri "pobednici" ste ni bile, koga po pobedata ste prisileni da pregovarate za pravewe otstapki so zastapnicite na pobedenite.

Dali go pra{avte makedonskiot narod za ovoj dijalog so partiite koi baraat federalizacija i javno izjavuvaat pred svetskite mediumi deka Makedoncite od albansko poteklo bile narod od vtora klasa. Koja e taa dr`ava vo istorijata na ~ove{tvoto koja po izvojuvanata pobeda e prisilena da pregovara za barawata na pobedeniot? Pa koj ovde pobedil? Komu Vie }e ma~kate o~i? Mislite li deka narodot ne gleda? Deka "vojna" vsu{nost nema{e, tuku taa vojna be{e inscenirana od na{ite "prijateli" od NATO, EU i Amerika so cel da se ispla{i narodot, od strav od vojna da ne reagira koga }e se pravat {tetnite otstapki vo Ustavot, katastrofalni za opstojot na Makedonija.

Zo{to tie prijateli ne Vi dadoa helikopteri, tuku helikopterite dojdoa od istok? Helikopterite "Apa~i" se ovde. Zo{to tie ne gi dobivte? Zarem ne gledate deka "na{ite prijateli" (od nivni {pioni vrie vo Makedonija) rabotat i go organiziraat uni{tuvaweto na ovaa dr`ava koja Vie ja vodite vo propast - vo federalizcijata vo raspad. [to mislite, zo{to pretstavnikot na EU, Solana, po posetata na ministerot za nadvore{ni raboti na ruskata Federacija, Ivanov, vedna{ drugiot den dotr~a vo Skopje da vidi da ne slu~ajno gospodinot Ivanov Vi go svrtel umot i da napravite voen sojuz so Ruskata Federacija, a da go otka`ete stremeweto kon sojuz so NATO. Bidej}i ako voen sojuznik ne bi ni bil NATO, toj }e mora da ja napu{ti Makedonija, za{to Makedonija zabele`a deka NATO ne ni go misli dobroto koga po na{ata "pobeda" doa|aat (Solana doa|a{e duri tri pati vo edna nedela) i vr{at pritisok protiv Makedonija za po "pobedata" da sledi kapitulacija. Zar ne se pra{uvate zad koi sega{ni organizacii se krijat silite koi ja pottiknaa Prvata i Vtorata Balkanska Vojna i koi vo 1913 godina ja raspar~ija Makedonija.

Tie prijateli (NATO, EU, Amerika) sega se pla{at da ne padne nivnata politika dokolku ne go uni{tat ovoj del od Makedonija, bidej}i znaat deka ako ovoj del od Makedonija ostane kako suverena, od niv nezavisna, dr`ava, toga{ pa|a Bukure{kiot dogovor, a so toa pa|a nivnata politika na Balkanot. Ako Makedonija stane nezavisna dr`ava se raspa|a, kako {to rekovme, Bukure{kiot dogovor, bidej}i eden del od podelenata zemja, nema ve}e da pripa|a na onoj komu mu bila dodelena (vo ovoj slu~aj na Srbija). Toga{, tie znaat deka po internacionalnoto pravo i Grcija i Bugarija i Albanija gi gubat ingerenciite nad teritoriite koi so Bukure{kiot dogovor gi dobile. Tie znaat deka toa bi bila nivna katastrofa, bidej}i pa|a nivnata politika na celiot Balkan. ]e nemaat pove}e "rezervati" kade }e mo`at da si gi vodat nivnite mali gra|anski vojni, za da go ottrgnat pogledot na svetot od nivnite problemi vo svetskata politika (recesija, krah, na berzata itn.) i da go naso~at kon "vojnite" na Balkanot. Zatoa, ne voen sojuz so NATO, tuku voen sojuz so Ruskata Federacija, Kina itn., so drugi atomski sili.

Zarem ne Vi teknuva, deka NATO i EU i Amerika baraat federalizacija na ovoj del na Makedonija, preku "dijalogot" {to treba da go vodite za promena na Ustavot, za promena na preambulata i ~lenot za jazikot vo Ustavot. A ako ne Vi teknuva, toga{ Vie ja predadovte Makedonija! Potoa mo`e da dojde samo propast na Makedonija ili vistinska vojna, a ne insceniranata kako sega. So toa bi ja vovele Makedonija vo krvava vojna, po~ituvan Pretsedatele i po~ituvan Premir na makedonskata dr`ava. Zar ne se ~uvstvuvate vinovni za toa pred makedonskiot narod? Za takvo li vodewe na politika makedonskiot narod Vi go dal glasot? Treba da go slu{ate ona {to go misli makedonskiot narod, a ne Solana i Robertson, odnosno Evropskata unija, NATO i Amerika. Zo{to ja sproveduvate voljata na "prijatelite" {to gore gi spomnavme, a ne narodot? Oti ne se pra{ate zo{to Evropskata unija i NATO (~itaj: Velika Britanija i Amerika) tolku insistiraat na federalizacija, na raspad, na uni{tuvawe na Makedonija, preku pritisokot za promeni vo Ustavot? Se pla{at, gospodine Pretsedatele i gospodine Premier, se pla{at, Makedonija da ne stane suverena dr`ava i da ne padne Bukure{kiot dogovor, a so toa i nivnata politika na Balkanot.

Site napori od strana na makedonskoto naselenie za tolerancija padnaa vo voda. Ovie bolni rani {to ni gi zadadoa te{ko se zale~uvaat i mnogu napor }e treba od nivna strana da mo`eme barem malku da im prostime. Ovie balisti~ki formacii vodeni od nivniot podmolno kukavi~ki gen so teroristi~ki akcii }e probuvaat da vnesat strav na makedonskoto trpelivo naselenie. @elbite na{i se da stivnat zovrienite militantno opredeleni mladinci od ova malcinstvo, da nemame pove}e zagubi na na{i nevini Makedonci, da ne se slu~i odgovor so isti merki od na{a strana. Da se prestane so postojanite zakani kon Makedonija i makedonskiot narod, zatoa {to nie sme anti~ki narod so sovremeni metodi na odr`uvawe na istiot ovoj napaten makedonski narod. Nikoj ne uspeal pove}e od 23 veka da n# istrebi od ovaa teritorija, ne }e mo`at ni balistite. Edinstveni gubitnici }e bidat site onie balisti~ki fantazeri na golemoalbanskata proekcija, po puknuvawe na filmot na mirnoto makedonsko naselenie koe e vodeno od bitkata za gol opstanok na negovata dr`ava.

Na{ata organizacija prisustvuva{e na mitingot za poddr{ka na gra|anite od Tetovo i uspe{no zgri`i nekolku semejstva od Tetovo. Edinstveno ni ostavi vpe~atok od ovoj miting govorot {to go odr`a pretsedatelot na MAAK - Konzervativna, g. Stra{o Angelovski, koj po barawe na sobraniot narod se obrati so negov kus govor, koj be{e burno pozdraven od nasobranata tolpa. No, da se navratime pak na na{ata golema bolka - terorizmot. Albanskata emigracija s# u{te intenzivno ja pomaga OVK koja dejstvuva na na{ite prostori, potpomognata od doma{nite balisti, a pak del od mesnoto naselenie im slu`i za borbena i logisti~ka poddr{ka. Ova mesno naselenie }e mora eden den da mu objasni na makedonskiot narod zo{to blagovremeno ne go prijavija podgotvuvaweto na ka~a~koto vostanie. Dali ova slepo i gluvo naselenie }e ostane nekazneto, }e ni objasni vlasta na R. Makedonija. Dodeka site sadat po nivnite `itni kulturi, tie vo svoite nivi sadea omraza kon Makedoncite so razni ta{ki ubojni sredstva i nesogledlivi posledici vo ponatamo{noto `iveewe so nas Makedoncite.

Bra}a Makedonci, sudbinata na Makedonija e vo na{ite race, da ostaneme dosledni i gordi na na{ite voda~i, Aleksandar, Goce, Dame i drugi za da mo`eme na na{ite deca da im ja ostavime ovaa teritorija kojaja nasledivme od na{ite predci, na{ata mila tatkovina Makedonija. Poseben apel do site stranski du{egri`nici koi se stavaat na stranata na podmolnata albanska propaganda, da stojat ponastrana od dokone~nata razvrska so balistite.

Nivnata pristrasnost i naklonost kon ovie teroristi ja gledame samo kako dobro korumpirana formacija koja e pod direktna kontrola na albanskata mafija. Ako se zagri`eni za ~ovekovite prava, mo`at mnogu da im pomognat na Baskijcite (ETA) i Ircite (IRA) vo ostvaruvawe na nivnite prava, pa eve im mo`nost da se doka`at kako du{egri`nici.

Nivnata pomo{ e golema {teta za makedonskiot narod i negovoto renome kako mirotvoren i strpliv narod.

Celi deset godini pri toa slu{ame kako se zboruva edno isto: za pravata na etni~kite Albanci vo Makedonija, kako vo ovaa dr`ava da ne postojat nikakvi drugi problemi. Pri toa so edna nevidena agresivna propaganda, ovde i po svetot ova nacionalno malcinstvo se pretstavuva kako "ugnetuvan narod" vo Makedonija.

Od druga strana celi deset godini se zboruva za demokratija i nekakvo "vleguvawe" vo Evropa nebare toa }e e krajot na site na{i maki i vleguvawe vo rajot. Celi deset godini toa se uslovuva so podigawe na pravata na Albancite vo Makedonija na nekoe povisoko nivo. Denes koga e otvoren vooru`en konflikt so istite tie Albanci, a koj ima izgled da zavr{i (ili ne) kako re`irana tragikomedija vo funkcija na postignuvawe na celite na "neprijatelot", se pra{uvam po kojznae koj pat: Pa do koga vaka i kolku u{te mo`e ova da se izdr`i!?

Nikade vo svetot, ama ba{ nikade, ne bila mo`na demokratija ako dr`avata e siroma{na i ne gi re{ila osnovnite problemi na egzistencijata i vladeeweto na pravoto i zakonot. Ne se zapo~nuva gradewe na ku}a od pokrivot, tuku od temelot. Ako temelot ja krepi ku}ata, zakonot ja {titi dr`avata i ja brani.

^estopati (i dali naivno ili smisleno) upotrebuvanata teza deka nie so Albancite so vekovi sme `iveele na ovie prostori se ~ini dovolno prenaglasena so cel da se polaga pravo na teritorii i da se menuvaat granici pravoproporcionalno so porastot na ednonacionalnata populacija. A za volja na vistinata, Albancite si imaat mati~na dr`ava koja vo nikoj slu~aj ne se preklopuva so Makedonija. Ako pred pet decenii i imalo Albanci ovde, nivniot broj bil za sto i pove}e pati pomal od dene{niot. Zna~i, ekspanzijata i nekontroliranoto doseluvawe se od ponovo vreme. No, {to e tuka e. Istite tie, ~ii koreni vo ovaa zemja ne dosegaat porano od dvaesetina do trieset godini, dr`avata ja baraat samo za sebe, kako plen koj mu pripa|a na posilniot. Nema pointeresen predizvik za |avolot.

No, vo Makedonija ne postoi samo albansko malcinstvo, tuku postojat i drugi za koi podednakvo va`at zakonite i Ustavot. Ako brojnosta na t.n. "etnos" go opredeluva koli~estvoto na prava, toga{ se somnevam deka Makedoncite so evrejsko ili mo`ebi ermensko poteklo bi imale barem malku pogolemi prava od robovite vo starite vremiwa. Dali nekoj vo dr`avava znae {to e toa "multikulturno op{testvo" i kako prakti~no bi se realizirala taa teza koja na ova nivo na svest i stabilnost vo dr`avava nametnuva samo delbi i zatvorawe vo posebni "bunkeri", od koi se demnat novi politi~ki celi, a nikako poleto na kulturata.

Zo{to nikoj vo ovaa dr`ava, nitu edna{ ne go postavi pra{aweto za natalitetot. Ako se bara ramnopravnost, toa zna~i ostvaruvawe na osnovnite prava na site i pod isti uslovi. Kako albanskite semejstva so po pet deca }e im obezbedat s# {to e potrebno za pristoen `ivot, kako voop{to }e se prehranat onie so po deset deca. Dali nivnite roditeli se neverojatno "sposobni", a da ne posegnat po kriminalot, pa da zarabotat dovolno za stanovi, avtomobili, pati{ta, u~ili{ta, bolnici i s# drugo. Kako se odrazuva zaedni~kata op{testvena potro{uva~ka na prose~noto semejstvo na Makedoncite so po edno do dve deca. Ako s# ni e dadeno od Boga, toga{ ne treba nikomu drug da se `alime i da go obvinuvame za obespravenost.

Kone~no, baram ve}e edna{ da se postavi pra{aweto za pravata na Makedoncite vo Makedonija. Tokmu taka. Nie ~ii semejstva odvaj vrzuvaat kraj so kraj vo mesecot, za{to da se bide vraboten makar i za dveste marki mese~no stana privilegija za prose~niot Makedonec bez razlika na obrazovanieto. Na{ite deca s# u{te nemaat vidliva perspektiva za vrabotuvawe, ta s# po~esto zaminuvaat vo tu|ina. Koga li }e mo`eme so sopstvenata zarabotuva~ka da kupime avtomobil, stan ili ku}a, a da ne bideme socijalni slu~ai i potturnati kako invalidi na marganite od op{testvoto. Mnogu od na{ite gradovi i sela izgledaat kako za niv da zastanalo vremeto. Lu|eto se apati~ni i beznade`ni. No, ne e taka vo Gostivar, Tetovo, Debar kade {to va`at nekoi drugi zakoni za "ugnetenite Albanci", a tie gi vodat najgolemite crni "biznisi" so droga prostitucija i kriminal. [to misli dr`avata po ova pra{awe, ako i samata ne zacapala vo taa kal?!

Baram ve}e edna{ da zavladee zakonot za site, da se kaznuva najostro kriminalot, da se odzeme seto oru`je {to nezakonski se poseduva od kogo bilo, da se ~uvaat granicite i da se po~ituva Ustavot. Baram vedna{ da se za{titi dr`avata od natamo{noto ekolo{ko propa|awe. Koga }e se ostvari gorenavedenoto, s# }e bide poinaku, ta }e mo`eme da zboruvame i za demokratija.

A sega e vaka kako {to e: Se nao|ame vo sostojba na vojna vo sopstvenata dr`ava i se ~ini deka pobeduvame, no dali? Evropskite emisari koi od edna strana n# pofaluvaat za re{enosta da si ja branime dr`avata, od druga strana ni iznuduvaat nekakvi pregovori so "neprijatelot", na koi glavno }e se vr{i pazarewe so pridobivkite na dr`avata. Patem, nekoj od tie golemosvetski "veli~ini" ovie denovi izjavi deka albanskoto malcinstvo ne bilo koe bilo malcinstvo vo Makedonija, a drug deka na{iot ustav ne bil zapi{an na kamen za da ne mo`el da se menuva. Iskreno zaradi toa ne gledam deka ni e poblizu pragot na Evropa.

Kone~no, ima li svetla to~ka vo tunelot? Ako vo taa to~ka se vgradeni svetite `rtvi na ovaa nametnata, makar i "dozirana", vojna se postavuva pra{aweto ima li volkot nasitka. Sekoja ~est na politi~arite za deklarativnoto zalagawe i nameri, no dodeka volkot "razumno" se napa|a i brka, istiot sekoga{ odnovo pronao|a vlez vo trloto . Krajno vreme e obi~nite gra|ani vo ovaa dr`ava da ne se tretiraat kako ovci, oti tie ne postojat zaradi dr`avata, tuku taa postoi zaradi niv.