"Zgrozeni sme od porakite koi gi isprativte preku govornicata na Parlametnot na Bugarija do makedonskite vlasti, direktno me{aj}i se vo vnatre{nite raboti na Republika Makedonija.

Namesto da & sugerirate na Republika Makedonija so koi i kakvi pregovori da otpo~ne, najdobro bi bilo Va{eto vnimanie da go naso~ite kon Makedocnite vo Bugarija. Vo Va{ata zemja imate potreba od po~nuvawe na pregovori so Makedoncite vo Republika Bugarija i da im gi dadete osnovnite ~ovekovi i gra|anski prava, koi gi nemaat vo Bugarija", se veli vo otvorenoto pismo do bugarskiot premier od Mladinskata koalicija vo koja participiraat Mladinskiot sovet na Makedonija, Unijata na sredno{kolci, Evropskiot centar za integracija, Forumot na mladi novinari i drugi nevladini organizacii, po povod negoviot nastap vo bugarskiot Parlament.

Pove}e od 30 ~asa trae{e dramata so apseweto na porane{niot srpski i jugoslovenski pretsedatel, Slobodan Milo{evi}. Po seto toa, koga vo nedelata izutrina, ne{to pred pet ~asot, stanarot na "ovalnata" vila na Broz na Dediwe, vedna{ pod negoviot grob, se soglasi doborovolno da im se predade na istra`nite organi, site vozdivnaa. @rtvi, kako {to se stravuva{e dva dena, sepak nema{e, s# e napraveno "vo soglasnost so Zakonot i pravnata procedura". Taka, glavniot kreator i akter na dolgotrajnata balkanska drama nabrgu se najde vo posebna soba na belgradskiot centralen zatvor.

Na odr`anata pres-konferencija, pred prisutnite novinari be{e prezentirana vesta deka kone~no se nadminati site prepreki i oficijalno deka godinava Republika Makedonija }e bide doma}in na me|unarodnata kulturna manifestacija "Balkanika". Na prethodnite sredbi vo "Kultura", kako pri~ina poradi koja s# u{te e neizvesna organizacijata na "Balkanika", be{e poso~uvano Ministerstvoto za kultura. Odnosno, Ministerstvoto za kultura s# do denes nema{e odgovoreno na baraweto na "Kultura" za odobruvawe na finansiski sredstva za pokrivawe na tro{ocite okolu organizacijata na ovaa renomirana me|unarodna kulturna manifestacija. Od druga strana, do 30-ti mart vo sedi{teto na "Balkanika", koe se nao|a vo Sofija, treba{e da se odgovori dali se prifa}a organizacijata vo Makedonija ili godinava "Balkanika" }e se odr`uva vo Belgrad.

Poznat svetski kriminolg izjavi deka buntovnicite, koi se borat vo planinskite predeli na Makedonija i Ju`na Srbija, se politi~ko krilo na albanskata mafija, koja se zanimava so {verc na droga i lu|e vo Evropa i po{iroko. "Na sekoja mafija & se potrebni dve raboti - bezbedna mati~na teitorija i dijaspora. Sega Albancite imaat silna dijaspora sozdadena so begalcite od Kosovskata vojna. Nivnata glavna baza se nao|a vo ovie regioni", veli Havier Rufer, od Pariskiot institut za kriminologija i avtor na knigata "Albanskata mafija". "Glavnata cel na gerilcite e da go za{titat etni~koto albansko malcinstvo vo Makedonija, za koi{to tie tvrdat e represirano od Makedoncite. Iako nivnata posledna ofanziva naide na `estoki osudi niz celiot svet, me|unarodnite tela apeliraat do Skopje da napravi pove}e za da im obezbedat ednakvi prava na etni~kite Albanci.

Ministerkata za kultura na Makedonija, Ganka Samoilovska - Cvetanova, izminatiot vikend pri posetata na Zagreb, pred Zaednicata na Makedoncite vo Hrvatska, veti deka }e se zalo`i za finalizirawe na podgotovkite za odbele`uvawe na jubilejot 140 godini od pe~ateweto na Zbornikot na bra}ata Miladinovci.

Osven za podgotovkite na manifestacijata, na ministerkata & bea predo~eni i predlozi za organizirawe na izlo`bi na istaknati makedonski avtori. Taa se sretna i so makedonski umetnici {to rabotat vo Zagreb - so poznatiot operski peja~, baritonot Sotir Spasevski i akterkata Kostadinka Velkovska.

I pokraj sostojbata vo dr`avava i nesigurnosta vo blizina na grani~nata linija kade {to armiskite i policiskite sili s# u{te vr{at operacii za "~istewe" na albanskite teroristi, romanskite i moldavskite dr`avjani i natamu se obiduvaat, ilegalno, da ja preminuvaat na{ata dr`avna granica.

Denovive, gr~kite pograni~ni slu`bi vo Makedonija, deportirale vkupno 55 Romanci i osummina Moldavci, koi & bile predadeni na gevgeliskata policija. Podocna ilegalcite bile preprateni do jugoslovenskite pograni~ni slu`bi, a pritoa im bila izre~ena zabrana za vlez vo na{ata zemja vo vreme traewe od dve godini.

Istoto se slu~ilo i vo bitolskata policija, taka {to vo periodot me|u 23 i 29 minatiot mesec, bile privedeni i proterani vkupno 12 albanski dr`avjani.