PROBLEMOT NE LE@I VO PREAMBULATA, TUKU KAJ SAMITE ALBANCI

Pove}eto ustavi sodr`at preambuli, kako izraz na manifestirawe na novoto dr`avno ureduvawe, na odredeni istoriski momenti od razvojot na eden narod i negovata dr`ava so povikuvawe naj~esto na univerzalnite vrednosti i principi, koi voedno ja izrazuvaat samata su{tina i celi na Ustavot. Vo ovie odrednici se nayiraat osnovnite celi, koi sakaat da se postignat i istite slu`at kako vrednosna ramka vo koja mo`e da se dvi`i i normativniot del na Ustavot.

Vo Ustavot na SAD od 1878 godina, vo Preambulata se istaknuva: "Nie narodot na SAD go propi{uvame i donesuvame ovoj Ustav na SAD so cel da sozdademe posovr{en sojuz, da vospostavime pravda, da obezbedime vnatre{en mir, da se pogri`ime za zaedni~kata odbrana, da ja unapredime op{tata blagosostojba i da ja obezbedime blagodatta na slobodata za sebe i za svoeto potomstvo".

Kako {to se gleda, ustavotvorecot trgnuva od svojata istoriska tradicija na sozdavawe na SAD i tatkovcite na Ustavot i negovata preambula, koja trgnuva od univerzalnite vrednosti pri {to posebno inspirativno e "obezbeduvawe na blagodatta na slobodata za sebe i za svoeto potomstvo".

Od interes e i Preambulata na Ustavot na [vajcarskata Konfederacija od 1874 godina, vo koja se nayiraat i nejzinite celi: "Vo imeto na Semo}niot gospod! [vajcarskata Konfederacija go usvojuva sledniot sojuzen Ustav so `elba da go zacvrsti sojuzot na ~lenkite na Konfederacijata, da go za~uva i zgolemi edinstvoto, silata i ~esta na {vajcarskata nacija".

Pokraj `elbata "da go zacvrsne sojuzot na ~lenkite na Konfederacijata" kako cel si postavuva "zgolemuvawe na edinstvoto, silata i ~esta na {vajcarskata nacija". Ova e posebno inspirativno vo Preambulata za edna slo`ena federalna dr`ava vrz kantonalna osnova, a od druga strana so razli~na nacionalna pripadnost na nejzinoto naselenie na tri razli~ni nacii (germanskata, francuskata i italijanskata), a sepak nejzinite gra|ani se lojalni dr`avjani na svojata dr`ava i imaat za cel sozdavawe na {vajcarska nacija. Toa zna~i istite ne se nositeli na dezintegrativni procesi i idei vo razvojot na [vajcarija, tuku naprotiv - nejzini lojalni gra|ani i nivnata cel e sozdavawe moderna {vajcarska nacija, vo koja site gra|ani se smetaat za nejzini pripadnici.

Vo odnos na sodr`inata na Preambulata istata e razli~na vo razli~ni ustavni sistemi, trgnuvaj}i od specifi~niot razvoj, uslovi i okolnosti vo koi edna dr`ava nastanuva i se konstituira kako samostojna. Taka i Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija se donesuva vo poseben istoriski moment koga Republika Makedonija se konstituira kako samostojna dr`ava i vo takov sve~en moment, vo Preambulta se izrazuva nejzinata istoriska geneza i kontinuitet na postanok na makedonskata dr`ava, kako rezultat na borbata na makedonskiot narod za svoja nacionalna i socijalna sloboda i sozdavawe svoja samostojna dr`ava.

Taka, po~nuvaj}i od tradiciite na Kru{evskata Republika, istoriskite odluki ia ASNOM, nejziniot status kako federalna edinica i de fakto dr`ava vo ramkite na porane{nata FNRJ, odnosno SFRJ, ~ija kruna ja dostignuva so izrazenata volja na gra|anite na Republika Makedonija na referendumot od osmi septemvri 1991 godina. Ova e istoriskiot pat {to go pomina Republika Makedonija vo nejzinoto konstituirawe kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod. Ova e istoriski fakt, nepobitna istoriska vistina i eden kulturen i civilizaciski odnos kon na{eto minato da se odbele`i istoriskata geneza na sozdavawe na makedonskata dr`ava.

Kakva pogolema samo`rtva se bara od makedonskiot narod od strana na albanskata nacionalnost vo Republika Makedonija, od negovoto svesno i dobrovolno otka`uvawe od ~istiot koncept na nacionalna dr`ava na makedonskiot narod, vo polza i vo interes na gra|anskata ramnopravnost i trajnoto so`itelstvo na makedonskiot narod so site nacionalnosti {to `iveat vo Republika Makedonija? Makedonskiot narod go napravi svojot veli~estven i radikalen is~ekor vo negovo konstituirawe vo moderna gra|anska dr`ava, vo koja dominanten i vladeja~ki princip }e bide ednakvosta na gra|anite, na individuite, na li~nosta, a ne na etnikumite i kolektivitetite. Ovaa individualisti~ka doktrina se potvrduva i vo celite {to se nabrojani vo Preambulata kon izgraduvawe na demokratska i gra|anska dr`ava, koja treba da ja operacionalizira Ustavot vo negoviot normativen tekst.

So drugi zborovi, nema nieden element vo prilog na tezite deka ne e po~ituvana gra|anskata ramnopravnost vo Preambulata, deka istata makedonska dr`ava ja utvrduva samo kako dr`ava za makedonskiot narod i za Makedoncite na etni~ka osnova itn. Nema nieden element, nitu mesto za kakva bilo insinuacija deka vo Preambulata se favorizira makedonskiot narod nasproti nacionalnostite. Nema nieden element za ovie la`ni tezi, koi se propagiraat za da se najde pri~ina da se potkrepi lagata za toa. Vo edna od celite se utvrduva "da se obezbedi mir i so`itelstvo me|u makedonskiot narod so nacionalnostite, koi `iveat vo Republika Makedonija", se utvrduva trajno so`itelstvo me|u makedonskiot narod i nacionalnostite. [to ima tuka diskriminatorsko ili kakov bilo element, koj go favorizira makedonskiot narod? Tezata na protagonistite na albanskata nacionalnost deka vo Preambulata ne mo`at da se najdat sebesi kako gra|ani, a so toa ne mo`at da se identifikuvaat so sozdavaweto na makedonskata dr`ava kako nejzini gra|ani, e isto taka notorna nevistina. Vo Preambulata decidno se utvrduva deka kako kruna vo sozdavaweto na makedonskata dr`ava ne se utvrduva voljata na makedonskiot narod kako nejzin konstituens, tuku se utvrduva "slobodno izrazenata volja na gra|anite na Republika Makedonija na referendumot od osmi septemvri 1991 godina". Toa zna~i, ako sakale protagonistite na albanskata nacionalnost, odnosno Makedoncite od albansko etni~ko poteklo, da se najdat vo Preambulata }e se najdele. Preambulata e tuka i nema potreba od manipulacija za ova. No, problemot ne le`i vo Prembulata, koja trgnuva tokmu od civilizaciskite standardi vo nejzinata sodr`ina, nitu problemot le`i vo Ustavot "kako generator na krizata ".

Problemot e kaj samite Albanci. Stanuva zbor za mnogu poslo`en, mnogu podelikaten problem, otkolku {to istiot mo`e da se zamisli. Stanuva zbor za civilizaciski problem na samite Albanci, ne samo vo Republika Makedonija, tuku sekade kade istite `iveat. Problemot e vo nivnata kolektivisti~ka svest i plemenska agenda, koja dopira do nivoto na etnosot, do nivoto na golemoalbanskata teza i paranoja, vo koja go vklopuva ne samo svoeto naselenie, tuku toa go nametnuvaat kako model na `iveewe na celata dr`ava i po{iroko. @rtva na ovaa golemoalbanska paranoja, pred s#, e samoto albansko naselenie, no `rtvi sme i site gra|ani na Republika Makedonija. Ova kolektivisti~ko slepilo i plemenska agenda e negacija i atak na gra|anskiot model na dr`avata i gra|anskiot koncept na dr`avata, atak na gra|aninot i negovite slobodi i prava. Makedoncite od albansko etni~ko poteklo se zarobenici na ovaa paranoja i istite ne mo`at da se manifestiraat kako gra|ani so svoja individualnost i subjektivnost.

So kolektivisti~kiot pristap, negovite pretstavnici mu ja odzedoa, ja apsorbiraa negovata individualnost i prinudno go stavaat vo sostojba na eden nemilosrden kolektivizam za ostvaruvawe na nerealni celi i tezi od koi site narodi na Balkanot, porano ili podocna, se oslobodija na patot kon evropskata integracija. Zna~i, ne e problem Preambulata ili Ustavot, koj trgnuva od gra|anskiot koncept so individualisti~ka doktrina i ednakvosta na gra|anite, bez ogled na potekloto, polot, verata, rasata itn. {to se utvrduva vo ~l. 9 od Ustavot, kako vo pogled na nivnata ednakvost pred Ustavot i zakonite, taka i vo ednakvosta vo u`ivaweto na slobodite i pravata. Slobodata i pravdata, spored ovoj rezon, e do nivoto na kolektivitetot, plemeto, nacionalnosta. Von toa nema sloboda i pravda za negovite sledbenici ili zarobenici na ovaa ideja. Sveduvaweto na Albanecot do nivoto na kolektivisti~ka, plemenska i etni~ka svest e negova krajna degradacija i ru{ewe na negovoto avtonomno bitie kako ~ovek, kako individua koja ne mo`e samostojno da razmisluva za rabotite {to se slu~uvaat okolu nea. Toa go doveduva do negoviot sopstven hendikep od mo`nosta za gra|anska emancipacija, a so toa i nemo`nost da se integrira vo sistemot na makedonskoto op{testvo.

Vakvata ograni~ena kolektivisti~ka i plemenska svest nu`no vodi kon sudir so Ustavot vo dr`avata, so nejzinite zakoni, so vrednostite koi toj gi utvrdil kako {to se slobodata, pravdata, mirot, ~ovekovoto dostoinstvo, humanizmot, sigurnosta i bezbednosta. Ovie vrednosti se potkopuvaat, se simplificiraat do svojata krajna granica i ottuka ovie protagonisti, generatorot na krizata go baraat ~as vo Preambulata, ~as vo Ustavot, vo zakonite na dr`avata ili celosno stavaat anatema na cela dr`ava kako gi terorizira.

Ne ja sogleduvaat vistinata deka samite se teroriziraat, samite go stavaat vo ropstvo i mu ja zarobuvaat slobodata i duhot na Albanecot. Za nego ne postoi sloboda, ne postoi pravda von kolektivniot identitet na svojata etni~ka pripadnost. Go stavaat vo Prokrustova postela na kolektivisti~ki aran`man od koj nema begstvo, nema izlez, nema vidik. Ne postoi sloboda i pravda von ~istata etni~ka teritorija na ~isto etni~ki albanski sostav na naselenieto, nema sloboda ako ne se vee albanskoto zname, ako ne se pee albanskata himna, ako ne se sozdade "Golema Albanija". Od sopstvenoto albansko naselenie napravija zarobeno naselenie, svoite deca gi davaat kako topovsko meso, svoite `eni gi pretvorija vo fabriki za deca, da ne zboruvam za prisilno podveduvawe vo paravoenite strukturi itn.

Protagonistite ne gledaat deka `iveat vo eden civiliziran ustaven poredok i pravna dr`ava vo koja Ustavot i zakonite se granicite na na{ite prava i ovlastuvawa, deka vo taa dr`ava `iveat i drugi gra|ani, koi imaat odredeni barawa i problemi, deka ne mo`e istite agresivno da se ostvaruvaat na {teta na drugite i na dr`avata vo celina. Za svesnoto soznanie za slobodata i pravdata ova se elementarni uslovi, koi baraat da se ispolnat vo eden umen i civiliziran poredok.

Vo eden slo`en zaedni~ki so`ivot na sovremeniot svet, a ne samo vo Republika Makedonija, sekoj svesen gra|anin se otka`uva, otstapuva vo ne{to vo interes na zaedni~kiot `ivot, vo interes na ~ovekovoto dostoinstvo da se `ivee vo mir, vo interes na u`ivawe na "blagodatta na slobodata za sebe i za svoeto potomstvo". Problemot e kaj samite Albanci, da ras~istat me|u sebe i vo sebe so nekoi golemi dogmi i zabludi od minatoto kako bi go napravile svojot radikalen is~ekor kon svojata gra|anska emancipacija i integracija vo op{testvoto i vo sistemot vo celina.

Ottuka ne stanuva zbor za problem na promena na Preambulata, nitu za problem na promena na Ustavot, ne zaradi toa {to nekoj e dogmatik ili ovie akti gi smeta za tabu-tema, tuku ednostavno zaradi samiot princip i dostoinstvo na makedonskiot narod i celokupnoto gra|anstvo na Republika Makedonija. Ne mo`eme pove}e da tolerirame ispolnuvawe na spisokot na `elbi koj n# vodi kon etni~koto ludilo, koe ni go prireduvaat protagonistite na albanskata nacionalnost kako "sovremen model na `iveewe". Abnormalno e 10 godini da se rasprava za ispolnuvawe na `elbite i barawata na edna nacionalnost vo Republika Makedonija nasproti postoeweto na drugite nacionalnosti vo dr`avata, nasproti vitalnite nacionalni interesi na makedonskiot narod, odnosno na makedonskata nacija i osobeno nasproti gra|anskiot model na ureduvawe na makedonska dr`ava i interesite na nejzinite gra|ani.

Sovremen model na `iveewe {to dosega iskustvoto na zapadniot razvien svet ni go poka`uva e edinstveno gra|anskiot model na na{e `iveewe vo uslovi na tolerancija, me|usebna po~it, razbirawe, razre{uvawe na problemite so dijalog i osobeno po~ituvawe na Ustavot i zakonite vo dr`avata kako granica do kade smee i mo`e da se odi. Toj model go proektira Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina i toa e onaa ramka, koja gi postavuva granicite za sekoj i site bez nikakov isklu~ok.

Mo`ebi ovie abnormalni sostojbi, ova ludilo koe protagonistite na albanskata nacionalnost go nametnaa na celata dr`ava uka`uva na u{te edep simptomati~en problem, povtorno civilizaciski, koj le`i vo nivnoto bitie i gen da ne mo`at, odnosno nemaat demokratski kapacitet da `iveat vo sloboda, da u`ivaat slobodi i prava kako gra|ani, da gi u`ivaat i svoite kolektivni prava kako nacionalnost, no vo funkcija na nivnata gra|anska emancipacija. Toa evidentno ja poka`uva zloupotrebata na koristeweto na ovie prava utvrdeni vo ~l. 48 od Ustavot vo koj im se garantira razvoj i neguvawe na nivniot etni~ki, kulturen, jazi~en i verski identitet. Ova ustavno pravo namesto da poslu`i i da bide vo funkcija na ostvaruvawe na nivnata individualisti~ka dimenzija na oslobodeni i slobodni individui, koi se subjekti na slobodite i pravata, istoto go naso~ija kon negova kolektivisti~ka i vo osnov etni~ka dimenzija. Edno nacionalno malcinstvo, odnosno nacionalnost, izleguva od korpusot na malcinskite prava, koi Ustavot na Republika Makedonija go garantiraat so primena na najvisoki me|unarodni i evropski standardi, izleguva od individualisti~kata dimenzija na ostvaruvawe na osnovnite slobodi i prava na site gra|ani i se zakanuva na cela dr`ava dokolku ne se ispolnat nivnite barawa }e primenat sila odnosno nasilstvo. Nasilstvoto ne mo`e da bide politi~ka agenda za razgovori i pregovori vo edna demokratska i civilizirana dr`ava zatoa {to toa izleguva od kontekstot na ona {to kako osnovna cel vo Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija e utvrdeno "da se vospostavi i izgradi vladeeweto na pravoto kako temelen sistem na vlasta i "mirot i so`itelstvoto na makedonskiot narod so nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija".

Vo edna pravna dr`ava osnovniot dogovor me|u dr`avata, vlasta od edna strana i nejzinite gra|ani od druga strana e Ustavot na dr`avata, a ne nekakvi si istoriski spogodbi i dogovori, so koi se garantira poseben, ekskluziven status samo za edna nacionalnost i za edna grupa od makedonskoto gra|anstvo. So toa avtomatski drugite se stavaat vo neednakva i podredena polo`ba. Eden moderen proekt na gra|anska dr`ava ovoj luksuz ne smee da si go dozvoli ako dr`i do pravnite i ustavnite normi i civilizaciskite standardi. Povreda od ovoj tip dolgo toleriravme vo na{iot visoko-obrazoven sistem pri upisot na studenti so primena na t.n. kvoti za upis po nacionalen klu~. O~igledna be{e privilegiranata polo`ba na ovie studenti vo odnos na drugite, koi se zapi{uvaa vo edna redovna i normalna procedura so ispolnuvawe na site kriteriumi pri upisot.

Vreme e vo imeto na demokratijata, na slobodata i pravdata, vo imeto na ~ovekovoto dostoinstvo da se `ivee vo mir, vo imeto na ovie sveti nepi{ani univerzalni vrednosti, na{ite pogledi da gi naso~ime kon na{ata idnina i kon ona {to n# vodi do nea, so cel da mu obezbedime na na{eto potomstvo dostojni i pristojni uslovi na `ivot, za sre}a, za blagosostojba, da ja obezbedime "blagodatta na slobodata za sebe i za svoeto potomstvo".